"Velika večina zdravnikov tega ne bi storila"

Odbor za pravno-etična vprašanja v celoti deli etično oceno in zaskrbljenost Komisije za medicinsko etiko (KME) glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Kot je znano, je KME osnutek zakona enoglasno zavrnila. 

"Tak zakon za večino zdravnikov nikoli ne bi bil sprejemljiv"

"Če govorimo o osnutku zakona, ki bi bil za zdravnike sprejemljiv, lahko rečem, da za velik del zdravništva zakon ne bi bil sprejemljiv v nobeni obliki. Glede dela, ki govori o tem, kakšno neposredno vlogo ima zdravnik, bi pričakovali, da je zdravnik pri tem neposrednem dejanju v kar največji meri izključen oziroma, da je to organizirano na način, kot ga za pomoč pri samomoru pozna Švica, kjer se s tem ukvarjajo prav samo določene institucije," pravi predsednica ZZS Bojana Beović. 

Leta 2019 je bila med zdravniki družinske medicine izvedena anketa, ki je pokazala, da pomoči pri končanju življenja nasprotuje 43 odstotkov zdravnikov.

Predlagatelji zakona, združenje Srebrna, nit so zaradi pripomb zdravnikov in zdravniških organizacij, družinskega oziroma lečečega zdravnika, razbremenili odločanja o pravici do končanja življenja. Družinski zdravnik, če ne izkoristi možnosti ugovora vesti, je eden od tistih, ki oceni bolnikovo zdravstveno stanje in poda mnenje o tem, ali bolnik izpolnjuje zahteve zapisane v zakonu, o pravici do končanja življenja pa dokončno odloča posebna komisija, sestavljajo zdravniki, pravniki, humanisti in diplomirana medicinska sestra.

Predlog zakona, ki so ga pripravili v Srebrni niti, bi uzakonil pravico polnoletnih, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč za dostojanstveno končanje svojega življenja. Do 22. junija pa poteka zbiranje 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ.

"Nabor situacij na podlagi katerih je mogoče zaprositi za pomoč pri samomoru, je preširok"

Zdravniki tudi s to rešitvijo niso zadovoljni. "Predlagatelji želijo zmanjšati vlogo zdravnika, vendar vedenje o objektivnem trpljenju, o slabi prognozi pa ima zdravnik, po tem predlogu lako pride do preglasovanja družboslovne smeri, kar lahko razširi indikacije in dopusti, da se to zgodi tudi nekomu, ki bi imel neko drugo prognozo," pravi Beović.
Predsednica zdravniške zbornice je prepričana, da je nabor situacij na podlagi katerih je bolnik upravičen do prošnje za pomoč pri končanju življenja, zelo širok in vključujejo situacije, ki so v resnici socialne stiske, ki bi jih morala reševati družba. S tem se večina, ki se ukvarja s humanističnimi vedami, ne strinja. 

"Kot zdravniki, ki poznamo situacije trpljenja in umiranja, smo dolžni javnost seznaniti z odkloni. Gre za odklone, ki so pričakovani in tudi za specifiko slovenske družbe, ki ljudem ne more ponuditi paliativne oskrbe, ki deluje na tretjini tega, kar bi v resnici potrebovali. Gre tudi za odnos do starejših ljudi in do ljudi, ki iz drugih razlogov niso sposobni skrbeti zase. Glede na to, da nimamo organizirane dolgotrajne oskrbe, je to velik problem bolnišnic. Starejši ljudje so sprejeti zaradi akutne zadeve v bolnišnico, potem pa ne morejo več nikamor, zanje ni prostora ali finac za dom, svojci niso sposobni skrbeti zanje. To so posebne situacije slovenske družbe, ki so drugačne od bogatejši držav, kjer je taka zakonodaja uveljavljenja," pravi predsednica ZZS Bojana Beović. 

"Vzpostavlja se poklicna dolžnost zdravnikov"

Na Zdravniški zbornici so tudi prepričani, da poskuša predlog zakona, v nasprotju s pravno ureditvijo v Sloveniji in v svetu, vzpostaviti poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev, izrecno zdravnikov, sodelovati v postopkih pomoči pri samomoru in evtanaziji. "To odbor razume kot prisilo poklica," pravi Peter Golob, predsednik Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. "Nikjer na svetu, kjer omogočajo pomoč pri samomoru in evtanazijo, v zakonu ni zapisano, da je to poklicna dolžnost zdravnika, medicinske sestre, ki sodelujejo v tem postopku. To je nesprejemljivo," poudarja Golob. 

Paliativna sedacija: "To je treba bolj urediti" 

Zdravniki dnevno sprejemajo odločitve o prenehanju zdravljenja terminalno bolnih ter o takoimenovani sedaciji, ki vodi v komo in smrt, kar je po mnenju Klampferja moralno enakovredno evtanaziji. Podatkov o tem, koliko je tovrstnih primerov, zdravniške organizacije doslej tudi niso izvedle nobene raziskave, kako ti postopki potekajo in v kolikšni meri imajo zdravniki pri njih privolitev pacientov. 

"Ukinitev neučinkovitega zdravljenja popolnoma druga tema, ki je ne smemo mešat s pomočjo pri samomoru ali evtanazijo," pa je prepričana Beović. "Gre za ukinitev zdravljenja, ki ne pomaga v nobenem primeru in ga zato ukine, ker vsako zdravljenje pa naj bo antibiotik ali umetno predihavanje, negativne učinke, povzroča trpljenje in ga zato pri ljudeh uporabljati, če ga ne ne potrebujemo. Paliativna sedacija pa je področje, za katero mislimo, da se izvaja pri nas izjemno redko, bi pa bilo treba to bolj podrobno urediti," dodaja Beović. 

sergeja.hadner@styria-media.si