"V skladu z zdravim načinom življenja bi morali vinu odstraniti priviligirani položaj, s tem pa tudi primerno obdavčiti negativne učinke, ki jih ima zaradi vsesplošne porabe na zdravje ljudi," je prepričan predlagatelj na portalu predlagam.vladi.si. "Uvedite trošarine in jih primerno obdavčite."
Da bi bili potrebni celostni ukrepi na področju alkoholne politike v Sloveniji so nedavno opozorili tudi v Združenju za kronične nalezljive bolezni in na spletni strani www.keralkoholnimleko.si začeli zbirati podpise podpore. "Kampanja je nastala kot odgovor na dejstvo, da se Slovenija uvršča v svetovni vrh po porabi alkohola med osebami, starejšimi od 15 let," so poudarili ob pobudi.
Dostopnost alkohola na vsakem koraku
Težave po besedah koordinatorja kampanje Jana Peloze vidijo predvsem v splošni sprejetosti alkohola, dostopnosti na vsakem koraku, zelo nizkih cenah, oglasih, ki ciljajo na mlajše ter alarmantno nizkem upoštevanju zakona o prepovedi prodaje alkohola mladoletnim.
Ob tem navajajo za zgled države, ki so v zadnjih letih na področju alkoholne politike naredile več kot pri nas, na primer Estonijo ali Litvo. "Škotska je uvedla minimalno ceno alkohola," v videu na spletni strani Zdravstveniportal.si razlaga Peloza. "Dokazano je bilo, da se z vsakim dvigom cene za gram alkohola zmanjša umrljivost, povezana z alkoholom."
Ob tem je kritičen do korakov, ki jih je po uvedbi Kebrovega zakona naredila slovenska vlada. "Slovenija je leta 2002 oz. 2003 sprejela zelo pomemben Kebrov zakon," poudarja Peloza. "Takrat smo popolnoma prepovedali oglaševanje alkohola, med drugim se ga ne sme prodajati preko devete ure. To je bil revolucionaren zakon, a od takrat se ni nič spremenilo na boljše. Prišli so novi mediji, socialna omrežja, nad katerimi nimamo praktično nobene kontrole."
Zaradi pritiska industrije, ki služi na račun alkohola, so po besedah Peloze sprejeli zakon, ki dovoljuje izjeme glede oglaševanja pijač ter prodaje alkohola na športnih prireditvah. "Zgled bi nam morale biti države, kjer so zadeve učinkovite," v videu poudarja Peloza. "Spadamo med države, ki so največji porabniki alkohola na prebivalca, kar pomeni, da imamo tudi največjo škodo na prebivalca ter s tem povezane stroške."
"Kdorkoli reče, da bi država, s tem, ko prodaja alkohol, bila v plusu, ne drži. Dokazano je, da država s trošarinami in davki dobi bistveno manj kot porabi za zdravljenje, umrljivost in preostale stroške, povezane s tem.
Zelo pomembno je, da je treba omejiti dostopnost alkohola, na vsakem koraku, saj je sedaj bolj dostopen kot mleko in kruh.
Jan Peloza, pobudnik kampanje Keralkoholnimleko
A zdi se, da vladajoči, vsaj kar zadeva povišanja trošarin pobudi niso najbolj naklonjeni. "Po veljavni davčni zakonodaji je vino obdavčeno z 22 odstotnim davkom na dodano vrednost (za razliko od hrane, ki je obdavčena z 9,5 odstotki), trošarina pa je nič," razlagajo pri ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj. "Uvedba pozitivne trošarine za vino je mogoča s spremembo zakona o trošarinah."
MF trošarinam na vino ni naklonjeno
Dodajajo, da je ministrstvo preučilo primernost uvedbe pozitivne trošarine za vino, pri čemer so, kot poudarjajo, izhajali iz okvirov evropske zakonudaje, ki takšno možnost dopušča, ne določa pa je kot obvezno ureditev.
"Večina držav članic EU, ki so tradicionalne proizvajalke vina (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Nemčija, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Španija) ima za vino določeno ničelno stopnjo trošarine," razlagajo pri ministrstvu za finance. "V državah, ki so uvedle trošarino za vino različno od nič, se ta giblje v razponu od 3,82 evra/hl v Franciji, pa vse do 424,84 evra/hl na Irskem. Primerjava med državami članicami EU kaže, da večina trošarine za vino ni uvedla."
Kakšna bi bila cena, če bi se zgledovali po Irski
Ocenjujejo, da bi trošarina, primerljiva s tisto v Franciji, prinesla relativno skromen finančni učinek. "Najvišji poznan znesek (kot je na Irskem) pa ob povprečnih prodajnih cenah namiznega vina v Sloveniji, objavljenih na spletnih straneh SURS za leto 2018, ki se gibljejo okoli 2 evra/liter, predstavlja že več kot 21 odstotkov dodatka k ceni, pri kakovostnem vinu pa okoli 4,9 evra/liter, kar predstavlja 11 odstotka dodatka k ceni," razlagajo pri ministrstvu za finacne. "To bi pomembno vplivalo na višino maloprodajne cene in, po eni strani, na znižanje porabe, po drugi pa na znižanje konkurenčnosti slovenskih vinarjev v primerjavi s tujimi. Ob tem pripominjamo, da nekatere tuje študije, ki analizirajo možnost uvedbe ali povišanja trošarine za vino, ugotavljajo, da zmanjšanje porabe oziroma prodaje posledično ogrozi delovna mesta in s tem posredno pomembno vpliva na zmanjšanje prihodkov iz davkov na delo."
Dodajajo, da je uvedba pozitivne trošarine za vino, torej zvišanje zneska, navedenega v 71. členu zakona o trošarinah, kompleksno vprašanje, zato bi ob morebitni pripravi spremembe zakona, poleg fiskalnega vidika, bilo potrebno upoštevati tudi vrsto drugih vidikov in ciljev, ki jih država zasleduje. "Pri presojanju odločitve o uvedbi trošarine za vino bi bilo potrebno upoštevati tako vpliv na proračunske prihodke kot tudi zdravje in zdravstveno politiko," še dodajajo pri ministrstvu. "Prav tako bi bilo potrebno upoštevati morebitne negativne posledice strukturnih sprememb v gospodarstvu in kmetijstvu, vpliv na lokalno pridelavo, ponudbo in konkurenčnost tega kmetijskega produkta ter težavnost nadzora oziroma zahtevnost administriranja sistema za zavezance in nadzorni organ."
Pritisk na ministrstvo za zdravje
Pobudniki akcije Keralkoholnimleko bodo podpise, ki jih bodo pod svojo pobudo za celostne ukrepe na področju alkoholne politike, ki vključuje tudi nižjo dostopnost do alkohola, po koncu kampanije predali ministru za zdravje Alešu Šabedru.
Ja bolj je drago ali pa ga ni,bolj ljudje pijejo-dokaz prohibicija v ZDA.Nekateri bi pa kar dražili,da bi naši birokrati imeli več denarja.
Ne,alkoholu dvigniti 10x ceno,pa morda prodaja na recept,potem bodo strokovnjaki ugotovili,da je cenovni razpon med alkoholom in mlekom neskladen,pa bodo podražili še mleko,sledi verjetno tudi voda.....
Jan peloza ne podpre svoje izjave s PODATKI ki bi bili javno dostopni, torej LAPA, seveda si bo ustvaril delovno mesto, bo postal boss nekega odbora v novonastalem inštituti ipd. za borbo proti alkotu. Tko se samo začne, enako kot… ...prikaži večt v agenciji za varnost v prometu, vse nalito in blesavo, a drugim bi vsilili 0,0 ajde teraj guske.