Popolna treznost 0,0 mg/l za vse voznike?

Konec novembra je Slovenijo pretresla vest o prometni nesreči v Mariboru, v kateri je umrla nosečnica in njen še nerojeni otrok. Voznik, ki je na prehodu za pešce zbil peško, je stari znanec policije. Preiskus alkoholiziranosti je pokazal 0,88 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. 

Možnost povzročitve prometne nezgode se ob pitju alkohola se poveča, in to ne le pri stopnji alkohola v krvi nad zakonsko dovoljeno, ampak se učinki pokažejo že pri manjši koncentraciji, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki. 

"Že manjše količine alkohola v krvi zmanjšajo sposobnost za upravljanje vozila: podaljša se odzivni čas, zmanjšuje se pozornost, moteno je ocenjevanje razdalje in hitrosti ter zoženo je vidno polje. Pitje alkohola vpliva na presojo, tako da človek precenjuje lastne sposobnosti in je bolj pripravljen tvegati."
SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola)

Statistika namreč pripisuje zelo visok odstotek prometnih nesreč s smrtnim izidom že povzročiteljem, ki imajo najmanjšo, še zakonsko dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku oz. krvi. Raziskava, ki jo je za Agencijo za varnost prometa, pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, je pokazala, da znaša delež prometnih nesreč s smrtnim izidom med vsemi nesrečami, ki so jih povzročili nealkoholizirani (trezni) povzročitelji 0,5 odstotka, za povzročitelje z dovoljeno količino alkohola v krvi (več kot 0,00 do 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) pa tri odstotke, torej šestkrat več. 

Na terenu Slovenija Policisti bodo kljub stavki na preži

Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (dva odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka. Približno 40 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom se sicer zgodi zaradi neprilagojene hitrosti.

"Razlika med treznimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom in povzročitelji z več kot 1,10 g/kg alkohola v krvi je velika," poudarjajo pri AVP. "Odstotek smrtno ponesrečenih treznih povzročiteljev znaša 52 odstotkov, povzročiteljev z več kot 1,10 g/kg alkohola pa 83 odstotkov. Velik odstotek smrtno ponesrečenih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je tudi v skupini do 0,51 g/kg alkohola (67 odstotkov). Skupini s količino alkohola od 0,51 do 0,80 g/kg in 0,81 do 1,10 g/kg sta podobni po porazdelitvi posledic; odstotka najhujših posledic za povzročitelje sta manjša od skupine, ki ima manj alkohola v krvi, kar pomeni, da sta obe skupini bolj "nevarni" za druge udeležence v prometu."

Dogovorjena meja za običajne voznike je 0,24 g alkohola na liter izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kilogram telesne teže, za začetnike, poklicne voznike in druge posebne skupine voznike pa je zahtevana popolna treznost.

Shutterstock

"Sporočilo voznikom mora biti jasno in nedvoumno," poudarjajo pri AVP. "Voznik pred in med vožnjo ne sme uživati alkoholnih pijač. Sedanja zakonska ureditev, ki vozniku dovoljuje uživanje alkohola je past za premalo samokritične in neizkušene voznike, ker prvo enoto alkohola smejo popiti, po prvi enoti alkohola pa ne znajo več trezno presoditi, da so popili preveč. Pri alkoholiziranih voznikih o vožnji dejansko odloča alkoholni opoj."

Dodajajo, da je tudi raziskava o dejavnikih prometnih nesreč je pokazala, da v kolikor bi uvedli popolno prepoved uživanja alkohola za voznike osebnih in drugih avtomobilov ter motornih koles, bi se zaradi take določbe odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, ohranili pa bi od 15 do 20 življenj na leto.

Dvoje vrste sankcij

Pri ministrstvu za infrastrukturo, ki ga po novem vodi Alenka Bratušek, poudarjajo, da predloge AVP podpirajo in razlagajo, da je vožnjo pod vplivom alkohola v slovenskem pravnem redu sankcionirana na dva načina, in sicer kot prekršek po zakonu o pravilih censtnega prometa ter kaznivo dejanje v primeru povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oz. nevarne vožnje po zakonu o kazenskem zakoniku. 

Policija na preži Slovenija Če boste napihali 0,0, boste dobili vstopnico

"Vožnja pod vplivom alkohola je v primeru storitve prekrška sankcionirana z relativno visokimi globami in kazenskimi točkami, pri storitvi najhujšega prekrška dejansko s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja," poudarjajo pri MZI. "V primeru, ko pa so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oziroma kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, pa se storilec lahko kaznuje z zaporno kaznijo, (obligatorno) stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, v skladu s splošnim delom kazenskega zakonika pa tudi z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja. Ob tem ne gre pozabiti, da kazenski zakonik pri omenjenih kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa določa tudi obligatoren odvzem motornega vozila."

Na ministrstvu podpirajo pobude AVP

Poudarjajo, da podpirajo vsa prizadevanja v luči zmanjševanje voženj pod vplivom alkohola, tako tudi pobudo 0.0. V preteklosti so delovne skupine v okviru javnih prazprav pred oblikovanjem zakonodajnih predlogov že večkrat preučevale predlog, da bi zakonsko za vse voznike, in ne le poklicne voznike in voznike začetnike, zahtevali popolno treznost. 

Fotografija je simbolična. Nik Rovan

Razlagajo, da so bili pred zadnjo prenovo zakonodaje leta 2010 v strokovnih razpravah s področja zdravja poudarjeni argumenti v prid rehabilitacijskim programom. Ugotavljali so, da predpisano kaznovanje opitih voznikov pri nekaterih doseže svoj namen, pri drugih pa ne. Ti drugi so povratniki v kršenju zapovedane treznosti pri vožnji, med katerimi je zelo visok odstotek odvisnih od alkohola, ki bi jih bilo smiselno uključevati v primerne oblike zdravljenja odvisnosti. 

"V EU obstajajo različni rehabilitacijski programi za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, zato bi jih bilo potrebno v Sloveniji ponovno preveriti in morebiti dopolniti z alternativnimi sankcijami (npr. družbeno koristno delo), preveriti morebitno uvedbo alkoholnih ključavnic za voznike, ki se sami ne zmorejo upreti vožnji pod vplivom alkohola. Prav tako bi bilo smiselno preveriti zakonsko dovoljeno stopnjo alkohola v krvi na 0,2 promila."
AVP

Draga kaprica Avto Zaradi drage kaprice policije ima pijan prednost pred bolnim

"Za povečanje varnosti cestnega prometa pa je zaželjeno, da bi se vozniki držali določenega tipa vedenja in to tako, da ne bi vozili pod vplivom alkohola (vedenjska komponenta), ne glede na to, kaj si o tem mislijo oziroma koliko so informirani o učinkih alkohola na vožnjo (kognitivna komponenta) nasploh in nanje osebno, ali kako taka pravila doživljajo - ali se nanja jezijo ali jih doživljajo pozitivno (čustvena komponenta)," so ugotavljali v strokovnih razpravah. "Po naravi je pa tako, da ima čustvena komponenta prednost pred kognitivno in zato je tistega, ki ima v spominu svoje uživanje alkohola kot prijetno, zelo težko pripraviti do uveljavitve kognitivne komponente tako glede odnosa do uživanja alkohola kot do odnosa do pričakovanega ozoroma zahtevanega vedenja."

"Zaradi strokovnih argumentov ministrstva za zdravlje je bila prenova zakonodaje na področju prometne varnosti v letu 2010 usmerjena v izdelavo in predpisovanje rehabilitacijskih programov, s čimer bi se odpravljajo vzroke za vožnjo pod vplivom alkohola - torej samo vedenje ljudi, ki vozijo pod vplivom alkohola. Z evalvacijo rehabilitacijskih programov s strani AVP pa načrtujemo v sodelovanju z MZ tudi morebitno prenovo zakonodaje s ciljem zmanjšanja števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola."
MZI

Ugotovljeno je bilo, da prepoved vožnje pod vplivom alkohola z ustreznim sankcioniranjem vred ne zadošča, da bi pomembno zmanjšali število opitih voznikov v cestnem prometu. Raziskave so pokazale, da se tisti, ki so zasvojeni z alkoholom glede vožnje pod vplivom alkohola pomembno razlikujejo od tistih, ki niso zasvojeni. "Ugotovljeno je bilo, da je delež od alkohola odvisnih med vinjenimi vozniki zelo velik in sicer predstavlja 41 odstotkov, dočim je nezasvojenih kršilcev le 37 odstotkov (pri 20 odstotkih odvisnosti ni bilo možno dokazati)," strokovne argumente navajajo pri MIZ. 

"Analiza povratnikov v vožnji pod vplivom alkohola je pokazala, da je med njimi 63 odstotkov odvisnikov, nezasvojenih pa le slabih osem odstotkov. Kaznovanje opitih odvisnikov je učinkovalo le pri sedmih odstotkih."

Zato so poskušali s strokovnimi argumenti doseči, da bi prometne in druge predpise korigirali v tem smislu, da bi z alkoholom zasvojene osebe, ki pridejo navzkriž z veljavnimi družbenimi normami, usmerili v zdravljenje odvisnosti in ne kaznovanje, ki odvisnikov od uživanja alkohola in vožnje pod vplivom alkohola ne odvrne. "Med tisočimi, ki so bili obravnavani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, terapevti, ki odvisne zdravimo, komaj poznamo kakšnega, ki je prišel na zdravljenje zaradi opitosti v prometu," argumente iz strokovne razprave navajajo pri MIZ. "Odvisnikom zgolj preprečiti, da bi vozili, je le polovičen uspeh. Opiti vozniki vozijo tudi brez vozniškega dovoljenja, če so že tako daleč, da ne morejo ponovno narediti izpita za voznika. Če ga pa zmorejo napraviti ponovno, omejijo uživanje alkohola za toliko časa, da opravijo zdravniški pregled in ko naredijo še izpit, počasi zdrsnejo v prejšnjo alkoholno-prometno disfunkcionalnost."

dezurni@zurnal24.si