Pojasnjujejo, da je spanje povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. "Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano s slabim duševnim zdravjem," dodajajo.
Raziskave med Slovenci in Slovenkami (ki jih navajamo spodaj) so pokazale, da spimo premalo in namenjamo spanju premalo pozornosti. Pomanjkanje spanja je lahko tudi smrtno nevarno, saj je povezano s številnimi boleznimi in z zmanjšano varnostjo v prometu. Prav zato na Žurnalovem projektu Glas generacije mesec februar namenjamo misiji: "Z boljšim spancem do boljšega jutri," kjer bomo med drugim opozarjali na pomen spanca ter delili nasvete, kako izboljšati svoje spalne navade.
Dovolj dolgo le tretjina moških
V letu 2020 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije. Glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti.
V raziskavi HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, NIJZ 2018) so ugotovlili, da v Sloveniji le nekaj več kot petina mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč: »S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada.«
Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije covida-19 (Oddelek za psihologijo, FF UM in Laboratorij za motnje spanja, UKCLJ, 2020) je pokazala, da se je pri 37 odstotkov študentov kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, skoraj polovica vprašanih študentov pa je doživela poslabšanje urejenosti spanja.
Neverjetno, kakšne razlike v varnosti
Raziskave AMZS iz leta 2017, ki se je z anketiranjem slovenskih voznikov osredotočila na nevaren vozniški pojav – utrujenost in zaspanost za volanom pa je ugotovila, da je polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. "Vozniki smo si med seboj različni, a pri večini so za zaspanost krivi dobro poznani in raziskani dejavniki," pojasnjujejo na AMZS.
Med glavnimi je po njihovih navedbah pomanjkanje spanja oziroma nezadostno število ur spanja ponoči. "V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat," opisujejo.
Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z vožnjo z 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi.
AMZS
Projektu Glas Generacije lahko v februarju sledite TUKAJ.
