Strokovnjaki ocenjujejo, da ima težave z neplodnostjo že vsak šesti oz. sedmi par. Čeprav za Slovenijo natančnih epidemioloških študij nimamo, lahko podamo le okvirne ocene. Ker so vzroki za neplodnost v Sloveniji podobni kot v Evropi, strokovnjaki predvidevajo, da so številke pri nas v povprečju enake kot drugod po Evropi in je tudi pri nas neploden vsak šesti, sedmi par.
Mnogo parov se zato odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) z darovanimi spolnimi celicami. To obliko izberejo predvsem tisti, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Slovenija je na tem področju vodilna. Pri nas je po postopku zunajtelesne oploditve rojenih približno pet odstotkov otrok, kar pomeni, da se po tem postopku letno rodi približno tisoč otrok.
Dolge čakalne vrste
Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je v Sloveniji zadnje upanje za številne pare in je zakonsko urejeno od leta 2011. Pri tem so po zakonu o zdravljenju neplodnosti v Sloveniji postopki oploditve z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstveno utemeljenih razlogov.
Težava tiči v tem, da so zaradi pomanjkanja darovanih spolnih celic v Sloveniji čakalne dobe tako dolge, da se nekateri pari raje odločijo za zdravljenje v tujini, večinoma na Češkem in v Avstriji.
Ker darovalcev primanjkuje, mnogi pari pri nas na darovane spolne celice čakajo več mesecev ali celo let. K manjšemu zanimanju za darovanje spolnih celic bržkone pripomore dejstvo, da darovalcem v Sloveniji povrnejo zgolj potne stroške. Drugače je v tujini, saj so darovalci v mnogih državah nagrajeni s plačilom.
Po besedah dr. med. Lee Mlakar iz Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor se je v zadnjih petih letih javila le ena darovalka jajčnih celic. Posledično je za postopek z darovanim semenom čakalna doba 1-2 leti, odvisno od dostopnosti darovalcev. Trenutno na postopek s semenom anonimnega darovalca v Mariboru čaka 15 parov, na postopek za darovano jajčno celico pa je vpisanih 19 parov.
Bolj uspešni so v Ljubljani, kjer so od leta 2001 do leta 2017 pridobili 139 darovalcev semenskih celic in 66 darovalk jajčnih celic. V postopke je bilo vključenih 286 prejemnih parov. Do sedaj se je po OBMP z darovanim semenom v postopkih s prenosom "svežih" ali "odmrznjenih" zarodkov rodilo že 217 otrok 159 prejemnim parom, z darovanimi jajčnimi celicami v postopkih s prenosom "svežih" ali "odmrznjenih" zarodkov pa 21 otrok 18 prejemnim parom.
V Sloveniji se lahko spolne celice enega darovalca ali darovalke uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah. Na ta način se prepreči, da bi prišlo do nenavadnega primera, ki se je zgodil na Nizozemskem. Na zatožni klopi se je znašel 41-letni moški, za katerega so ugotovili, da ima zaradi pretvez in izigravanja sistema od 500 do 600 potomcev. Darovanje sperme so mu seveda prepovedali.
Kdo je lahko darovalec spolnih celic?
"Darovalec semena mora biti polnoleten moški, mlajši od 55 let, ki ima ustrezno telesno kondicijo in je dobrega zdravja. Poleg tega ne sme imeti nikakršnega resnejšega obolenja ali soditi v katero od rizičnih skupin za okužbe s spolno prenosljivimi mikroorganizmi. V njegovi družini ne sme biti nosilcev znanih dednih obolenj," odgovori Lea Mlakar, dr. med.
Darovalec spolnih celic mora po pojasnilu podpisati izjavo darovalca semena o prostovoljni privolitvi. Z izjavo se zaveže k temu, da nima pomislekov in se je pripravljeni odreči vsem pravicam do otroka.
Z morebitnim dajalcem se nato pogovorijo o njegovem zdravstvenem stanju, družinskih obolenjih, motivih za darovanje in pravno-etičnih vidikih postopkov z darovanim semenom. Po pogovoru sledi pregled vzorca semena v laboratoriju, kjer ugotovijo, ali je primeren za nadaljnje postopke. Seme primerne kakovosti zamrznejo, dajalcu pa določijo krvno skupino in opravijo testiranje na okužbo s spolno prenosljivimi mikroorganizmi (hepatitisom B, C, sifilisom, CMV in virusom HIV).
"Darovalke jajčnih celic morajo biti zdrave, polnoletne in mlajše od 35 let in ne smejo soditi v katero od rizičnih skupin za okužbe s spolno prenosljivimi mikroorganizmi. V družini ne sme biti nosilcev znanih dednih prenosljivih obolenj. Z morebitnimi darovalkami se pogovorimo o njihovem zdravstvenem stanju, družinskih obolenjih, motivih za darovanje in pravno-etičnih vidikih postopkov OBMP
z darovanimi jajčnimi celicami," pojasni sogovornica iz UKC Maribor.
Prejemnica jajčne ali semenske celice in njen partner sta starša otroka in imata vse običajne starševske pravice in dolžnosti. Mati otroka je ženska, ki otroka rodi, oče otroka pa je njen partner.
Pri potencialni darovalki opravijo laboratorijske preiskave ter klinični in ultrazvočni pregled, s katerimi ugotovijo, ali je primerna za darovanje jajčnih celic. Nato ji določijo krvno skupino in opravijo testiranje na okužbo s spolno prenosljivimi mikroorganizmi (hepatitisom B, C, sifilisom, CMV in virusom HIV). Sledita spodbujanje rasti foliklov s hormonskimi injekcijami, ki si jih darovalka
sama aplicira pod kožo v predelu trebuha enkrat dnevno, v trajanju od 8 do 14 dni, odvisno od odzivnosti jajčnikov na stimulacijo. Sledi punkcija foliklov, ki se jo opravi skozi nožnico, praviloma v kratkotrajni splošni narkozi. Folikli vsebujejo jajčne celice.
"Ko pridobimo jajčne celice, jih oplodimo s semenom moškega partnerja pri prejemnem paru. Tako nastale zarodke zamrznemo. Testiranje dajalke na spolno prenosljive bolezni ponovimo po šestih mesecih, odmrznjene zarodke pa prenesemo prejemnici le pod pogojem, da sta rezultata obeh testiranj negativna," razloži.
Pri vsem tem je ključno, da je darovanje docela anonimno. Identiteta darovalk ali darovalcev pa tudi identiteta prejemnega para je strogo varovana. To velja tudi za otroke, ki so bili spočeti s pomočjo darovanih spolnih celic.
Zdravniki lahko le v izjemnih zdravstvenih okoliščinah zaradi interese otrokovega zdravja razkriti nekatere zdravstveno pomembne podatke darovalke ali darovalca, ne pa tudi njene/njegove identitete. "Tak primer je, če ima otrok levkemijo in za preživetje nujno potrebuje presaditev kostnega mozga. Tedaj bi lahko darovalko ali darovalca anonimno prosili za darovanje kostnega mozga, vendar ta ne bi bila dolžna pomagati," piše na spletni strani UKC LJ.
dezurni@styria-media.si
Ja sam gadjao a nisam pogodio,,,,
Zahodnjaki bomo itak izumrli. Danasnji mladi moški imajo pol manj paglavcev v jajcih od generacij, ki odhajajo v jame, imajo jih krepko manj tudi od nas, ki smo v srednjih letih. Veliko je to povezano s plastiko in kemijo, ki… ...prikaži več so ji (bili) izpostavljeni v embrionalni fazi. Te snovi delujejo kot hormonski motilci in ni naključje, da je med generacijami tak oster prelom. Mi, ki smo rojeni v 60-ih, smo se tej poplavi plastike in kemije še uspeli izogniti, tisti, rojeni samo 10 let kasneje pa ne vec.
Ženske ne morejo zanosit,zato pa uvažajo tuje je**če iz tujine,vi deci jih boste pa živeli