Konec septembra je javnost pretresla žalostna zgodba s Hrvaške, ko šestletne deklice z avtizmom ni nihče prišel iskat v vrtec. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo počilo, so ob tem poudarili hrvaški socialni delavci. Dejali so, da je stanje zaskrbljujoče, saj ustanove za varstvo otrok na Hrvaškem pokajo po šivih. Rejniki, ki načeloma lahko skrbijo največ za tri otroke, jih imajo v reji tudi do sedem. Da pri naših južnih sosedih ni prostora za namestitev zlorabljenih in zapuščenih otrok, socialni delavci opozarjajo že dlje časa.
Zanimalo nas je, kakšno je stanje pri nas. Nedavno smo že pisali o odvzemih, ki sodijo med ukrepe za varstvo koristi otroka, ko se presodi, da je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. V skrajnih primerih, ko pride do ukrepov trajnejšega značaja, se odvzete otroke namesti pri posameznikih, ki imajo za to pridobljeno ustrezno dovoljenje – rejnikih.
Na Žurnalovem novem portalu Mama si lahko preberete navdihujočo zgodbo dolgoletne rejnice Silve Ovca, ki je v mladih letih na lastni koži izkusila življenje pri rejniški družini. Rejniško poslanstvo z veseljem opravlja že 30 let in upravičeno velja za eno najboljših rejnic v Sloveniji.
V Sloveniji jih je skupaj 550, pri čemer prevladujejo ženske (505). Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, piše na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Na ministrstvu nam zaupajo, da so potrebe po novih rejniških družinah tudi pri nas velike oz. večje, kot je trenutno interes ljudi. Vsako leto izvedejo postopek izbora novih rejniških družin in na ta način pridobijo okoli 15 do 20 novih rejniških družin. Poleg t. i. rednega postopka lahko letno v sistem rejništva vstopi še 20 in 25 oseb, ki so v glavnem sorodniki otroka in se ugotovi, da bi bila namestitev k točno določeni osebi v otrokovo korist.
Po drugi strani pa letno iz sistema rejništva izstopi okvirno od 40 do 60 rejnic in rejnikov. V veliki večini gre za dolgoletne starejše rejnice in rejnike, ki se zaradi starosti odločijo, da bodo z izvajanjem rejniške dejavnosti prenehali, še povedo na MDDSZ.
Podatki kažejo, da so v približno 67 % najpogostejši razlog za umik otroka iz matične družine neustrezne družinske in socialne razmere oz. nesposobnost enega ali obeh staršev skrbeti za otroke. Sledijo drugi razlogi, kot so smrt enega ali obeh staršev (5,6 %), prekomerno uživanje alkohola enega oz. obeh staršev (5,5 %), zapustitev otroka s strani enega oz. obeh staršev (4 %), zdravstvene težave enega ali obeh staršev (5,2 %) in uživanje nedovoljenih drog enega oz. obeh staršev (6 %).
Število otrok v rejništvu pada
Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke, izjemoma tudi večje število otrok, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo (CSD) nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
Oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica poda vlogo na pristojnem centru za socialno delo, kjer se sproži postopek pridobivanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center v okviru svojega postopka pripravi oceno primernosti kandidata in njegove družine, ki jo posreduje Komisiji pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Najnovejši podatki za avgust, ki so dostopni na spletni strani ministrstva, pravijo, da je bilo v rejništvu 769 otrok in polnoletnih oseb (do 26. leta starosti). Od tega je bilo največ mladoletnih otrok, in sicer 615. Še 189 otrok oziroma oseb je nameščenih pri družinah, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki.
Spremljanje rejništva skozi leta kaže, da upada tako število rejniških družin kot število otrok in mladostnikov v rejništvu, nam povedo na ministrstvu: "Dejstvo je, da se institut rejništva spreminja. 'Klasičnih' rejniških družin je vse manj, več je t. i. sorodniškega rejništva. V zadnjih letih zaznavamo predvsem povečano zanimanje za rejništvo s strani oseb, ki so hkrati tudi kandidati za posvojitev." Ob tem poudarijo, da sta institut rejništva in institut posvojitve različna instituta in da rejništvo ni in ne sme biti bližnjica do posvojitve otroka.
Vprašanju oz. razlikovanju med institutom rejništva in institutom posvojitve namenjajo posebno pozornost tudi centri za socialno delo že v samem postopku priprave kandidatk in kandidatov na rejništvo.
Po besedah Skupnosti CSD-jev sicer obstajajo posamezni primeri, ko rejniki kasneje otroke tudi posvojijo. Ob tem poudarijo, da je prvotni namen rejništva, da se otroci vrnejo k staršem, če se ti uredijo in odpravijo razloge, zaradi katerih je bil otrok sploh v rejništvu.
Kljub nadzoru še vedno nepravilnosti
Država je v zakonodaji, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, z namenom izboljšanja delovanja celotnega sistema, rejnike zavezala k usposabljanju in nadgrajevanju znanja na način, kot ga določa zakon. Tako so pristopili k vseživljenjskemu usposabljanju izvajalcev rejniške dejavnosti. Sočasno nad izvajanjem rejniške dejavnosti bdijo CSD-ji, katerih naloga je, da vse spremljajo in ves čas sodelujejo z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino.
Prav tako morajo sestaviti individualno projektno skupino (IPS), katere naloga je načrtovanje, predlaganje ustreznega ravnanja z otrokom, strokovna obravnava otroka ter neposredno spremljanje otroka v rejniški družini. V ta namen se za vsakega otroka pripravi individualni načrt, prilagojen starosti oziroma stopnji razvoja otroka ter otrokovim potrebam.
Kljub vsem usposabljanjem in nadzoru se žal še vedno dogaja, da rejniški otroci živijo v grozljivih razmerah. O tem, kako je kot otrok trpel v rejništvu, je pred časom izdal tudi pevec Vili Resnik. "Ker je oče pil, nismo imeli pravih pogojev za življenje in mami ni preostalo drugega, kot da me je pri petih letih dala v rejo. Tam sem ostal približno dve leti, bilo pa je grozljivo. Ne vem, kako socialna služba takim psihopatom da možnost, da postanejo rejniki. Ta gospa je preslepila tako mojo mamo kot službo, ko so odšli, pa je bila zgodba povsem drugačna. Dogajale so se strašne stvari, ki si jih normalen človek niti zamisliti ne more. Ker zvečer nisem zaspal, sem za kazen dobil za pojesti skledo popra, cele popoldneve sem klečal na kolenih v pesku, najhujša kazen pa je bila, da me je silila jesti lastne iztrebke. Če lažem, naj me štrafne najhujša bolezen," je leta 2019 dejal za naš medij.
Na Skupnosti CSD-jev so bili o številkah tovrstnih primerov skrivnostni. Kot povedo, tudi sicer s primeri, da bi otroci zaradi slabih razmer pobegnili od rejnikov, niso seznanjeni. "V primeru, da center prejme podatek o sumu, da za otroka v rejništvu ni ustrezno poskrbljeno, v skladu s svojimi pooblastili nemudoma ukrepa. Ključno vodilo strokovnih delavcev na centru za socialno delo je vselej zaščita otroka in varstvo njegovih koristi," zatrdijo. V primeru zlorab in drugih kršiterv lahko sodišče rejnika razreši izvajanja rejniške dejavnosti.
Na ministrstvu vpogleda v rejniške družine nimajo, saj z njimi sodelujejo CSD-ji. Zagotavljajo pa, da v primeru suma zlorabe v rejniški družini center rejnika nemudoma preveri situacijo. Na kakšen način to stori, je odvisno od konkretne situacije. Možni načini so pogovor z rejniki, otroki, ki so v rejništvu, nenapovedani obiski v družini, ali poizvedbe pri drugih institucijah, kamor so vključeni otroci – npr. šola.
Plačilo za delo je neustrezno
Ker je rejnica oziroma rejnik za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) in plačilo dela, obstaja možnost zlorabe rejniške dejavnosti za finančno korist. Nekateri rejniki rejniško dejavnost opravljajo celo kot poklic, kar pomeni, da imajo poleg mesečne rejnine zagotovljeno tudi plačilo prispevkov za socialno varnost.
Po podatkih MDDSZ osnovna mesečna rejnina od 1. marca 2023 dalje znaša 637,53 evra (brez zvišanj) za mladoletno osebo in 502,09 evra (brez zvišanj) za polnoletno osebo od 18 do 26 let. Ob tem so možni tudi določeni dodatki, denimo za potrebe izobraževalnega procesa, interesne dejavnosti, zdravstvene storitve in druge posebne obravnave rejniških otrok. V teh primerih se nakazilo lahko zviša za 25 odstotkov materialnih stroškov (do 86, 28 evra), prav tako se lahko začasno za 25 ali 50 odstotkov poviša tudi plačilo dela (39,25 oz. 78,50 evra).
Na Skupnosti opozorijo, da rejniki svoje delo opravljajo 24/7, zato je po njihovih besedah plačilo trenutno neprimerno: "Otroci jih potrebujejo, sistem jih potrebuje, pa vendar za opravljeno delo prejemajo nedostojno plačilo. S strani Vlade RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujemo, da bo ponovno ovrednotilo njihovo delo in jim zagotovilo dostojno plačilo."
dezurni@styria-media.si
Največja žalost je, da jih raje dajejo v rejniške družine, kot pa da bi jih dali parom, ki si želijo otroke in bi jih lahko posvojili.
Pri nas so CSD sami sebi namen!!!
800 brez druzin..ampak ja v druzbi bl fensi zgledas s posvojenim crnckom, kot pa z nase gore listom!