Na tokratnem testu so na zvezi potrošnikov preverjali sirne namaze in siceri sestavo, označbo ter senzorične in mikrobiološke lastnosti desetih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v naših trgovinah. Rezultati testa so na voljo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Ugotovitev, ki ne preseneča več
Kot pri mnogih tovrstnih preverjanih do sedaj, so strokovnjaki na naši potrošniški zvezi ugotovili, da cena ni merilo kakovosti. "Na testu je res zmagal najdražji med vzorci (9,90 EUR/kg), na drugem mestu pa je izdelek, ki je eden najcenejših na testu (4,45 EUR/kg)," so zapisali.
Rdeča luč za maščobo
V okviru mikrobioloških lastnosti sirnih namazov so preverili morebitno prisotnost plesni in kvasovk, ki so kazalniki higiene živila in prav vsi izdelki so ta del testa dobro prestali. Več slabih ocen so namenili senzoriki, kjer so nekateri dobili slabo oceno predvsem zaradi "peskaste konsistence, šibke arome, kislega, grenkega ali nečistega oziroma tujega okusa." Pri kemijskem delu testa pa so določeni izdelki prejeli slabo oceno na račun previsoke vsebnosti maščobe.
Čeprav so si sirni namazi na prvi pogled precej podobni, seznam sestavin, ki je naveden na drugi strani izdelka pokaže, da obstajajata dve skupini tovrstnih izdelkov:
- namazi, ki so narejeni zgolj iz osnovnih sestavin: pasteriziranega mleka, običajno tudi smetane,
- v drugi skupini najdemo namaze, ki vsebujejo še nekaj dodatkov (modificiran škrob, jedilna želatina) in/ali aditivov (stabilizatorji, kisline).
Rezultati so pokazali, da vsi vzorci ustrezajo standardom tako glede odstotka maščobe v suhi snovi kot glede suhe snovi. "Vzorci vsebujejo od 14 do 26 gramov maščobe v 100 gramih izdelka in spadajo med bolj mastna živila, saj bi kar devetim izmed desetih vzorcev zasvetila rdeča luč za vsebnost maščobe," je opozorila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije.
ZPS: "Glede na smernice uravnotežene prehrane naj bi na dan zaužili dve do štiri enote mleka in mlečnih izdelkov, a glede na veliko vsebnost maščobe v namazu ga v eni enoti ne pojejmo več kot 30 gramov."
Rumena luč zaradi soli
Sirni namazi vsebujejo tudi do 1 gram soli v 100 gramih izdelka, za kar bi jim na prehranskem semaforju zasvetila oranžna luč, torej jih moramo uživati zmerno. "Če zaužijemo le priporočeno porcijo (20 do 30 gramov), z vidika zdravega prehranjevanja vsebnost soli ni problematična, kljub temu pa bi je lahko izdelki vsebovali manj," je pojasnila Kremićeva.
Tako nastane sirni namaz
Osnovna sestavina sirnega namaza je skuta ali sveži sir, ki jo naredijo tako, da mleku dodajo mlečnokislinske bakterije in sirišče, iz česar nastane koagulat oziroma skuta in sirotka (tekočina), ki jo odstranijo. Nato skuti dodajo še smetano in sol. Nekateri proizvajalci dodajo še aditive, ki dajo sirnemu namazu mazavo in homogeno teksturo. Pri izdelkih brez aditivov se namreč lahko izloči manjši del sirotke, a imajo izdelki brez dodanih `gostil´ večjo hranilno vrednost. Sirne namaze na koncu še toplotno obdelajo.
