Na zvezi potrošnikov so tokrat testirali papirnate kuhinjske brisače, ki jih danes uporabljamo že skoraj vsi. Poleg tega, da lahko z njimi hitro pobrišemo, ko smo nekaj polili, so brisače primerne pri pivnanju maščobe, z njimi brišemo ogledala, vanje zavijemo sendvič...
V okviru testa so preverili, kako hitro se brisače strgajo, kako dobro vpijajo in pobrišejo gladke površine. Preizkusili so, ali izločajo optična belila in preverili morebitno navzočnost bakterij.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so torej upoštevali več scenarijev uporabe teh brisač in na koncu ugotovili, da so od devetih izdelkov le štirje prejeli oceno dobro, dva povprečno in kar trije pomanjkljivo.
Za testirane kuhinjske brisače so odšteli med 1,69 in 3,29 evra na paket (različno število zavitkov in posameznih brisač), cena za sto brisač pa je bila med 0,37 in 1,83 evra.
Na brisačah bakterije, potrošniki v stiku s kemikalijami
"Vse brisače so zgledno vpojne, prav tako ni bilo težav s pretržno silo, štirje vzorci pa so manj primerni za brisanje gladkih površin, saj za njimi ostajajo drobni ostanki. A bistveno bolj kritična sta vzroka za slabo oceno pri pomanjkljivo ocenjenih vzorcih – ti namreč izločajo optična belila ali pa imajo slabe mikrobiološke značilnosti," so zapisali.
Uporabljamo jih za vse
Ko so brisače enkrat v kuhinji, jih potrošniki uporabljajo za vse mogoče, čeprav so nekatere brisače namenjene zgolj določenemu namenu, na primer čiščenju stekel ali pivnanju oziroma zavijanju prehranskih izdelkov, opozarjajo na ZPS. "Štirje vključeni vzorci imajo na embalaži oznako, da je izdelek primeren za stik s hrano (stiliziran kozarec in vilica), a tudi na nekaterih drugih vzorcih slike na embalaži nakazujejo, da gre za izdelek, ki ga lahko uporabljamo v stiku s hrano. Prav tako menimo, da potrošniki ob nakupu kuhinjskih brisač ne razmišljajo o tem, da morda niso primerne za vpijanje maščobe ali celo zavijanje živil oziroma hrane. Ne nazadnje jih uporabljamo v kuhinji, zato smo enako obravnavali vse vzorce, ne glede na morebitne oznake na embalaži," pojasnjuje Boštjan Okorn, ZPS.
Nepotreben stik s kemikalijami
Vodja testiranja je ob tem pojasnil, da so v laboratoriju najprej izmerili fluorescenco, ki nastane zaradi optičnih belil. "Vsebujejo jih predvsem reciklirane brisače, ki so izdelane iz raznovrstnega odpadnega papirja, med drugim tudi takšnega, ki vsebuje belila. Fluorescenca sama po sebi ni nič nevarnega ali nenavadnega, a le, če se med uporabo ne prenaša na materiale, s katerimi je brisača v stiku – a test je pokazal, da se pri nekaterih brisačah ta optična belila izločajo. To smo zaznali le pri nekaterih brisačah iz recikliranega papirja." je dodal.
Okorn je opozoril, da potrošniki na ta način po nepotrebnem prihajajo v stik s kemikalijami. Ta težava je še posebej izrazita, ko brisačo uporabijo za zavijanje živil in je le ta dlje časa v stiku s hrano.
Na brisačah odkrili tudi večje število bakterij
V okviru testiranja so pod drobnogled vzeli tudi mikrobiološke značilnosti in tako preverili število aerobnih mezofilnih bakterij na površini papirja. "Nekateri rezultati so precej skrb vzbujajoči, saj večje število bakterij bistveno poveča možnost, da so med njimi tudi patogene bakterije, zato smo takšne izdelke tudi slabše ocenili," je pojasnil Okorn.
Brisanje steklenih površin
Test je pokazal, da so vzorci precej raznoliki, saj so štirje od devetih izdelkov dobili najvišjo oceno, trije pa najnižjo. "Z zadnjimi tremi vzorci bo brisanje stekla, ogledal in podobnih gladkih površin zelo verjetno zahtevalo nekaj več truda, da boste odstranili drobne ostanke brisače," navajajo na ZPS.
Na ZPS zato svetujejo:
- Kuhinjska brisača naj bo iz nerecikliranega papirja, saj boste s tem zmanjšali možnost prenosa nečistoč (optičnih belil) na živila.
- Brisač ne uporabljate za zavijanje hrane za daljši čas, saj so na kar nekaj vzorcih odkrili povečano število bakterij.
- Kuhinjske papirnate brisače sodijo med biološke odpadke.
- Če je le možno, se izognite uporabi papirnatih kuhinjskih brisač in raje uporabite krpe in brisače iz blaga.
