Vzgojeni smo bili ob ideji, da trije obroki dnevno predstavljajo normalne prehranske navade. Če prištejemo še dve malici, dobimo priporočilo petih dnevnih obrokov. A ni bilo vedno tako in trije obroki dnevno niso od nekdaj veljali za zdravo navado.
Trije obroki znamenje požrešnosti
V sodobnem ritmu pogosto pogrešamo družinska kosila ali večerje, mnogi pa zamudijo tudi zajtrk. Če se bojite, da se z odrekanjem zajtrku, predajate škodljivi navadi, se vam bo morda zdelo zanimivo to, da je zajtrk, kot ga poznamo danes, relativno nova iznajdba. "Rimljani ga niso uživali, saj so običajno jedli le enkrat na dan sredi dneva," je za BBC pojasnila Caroline Yeldham, ki se ukvarja z zgodovino prehrane. "Rimljani so verjeli, da je najbolj zdravo, če ne užijemo več kot enega obroka na dan," je pojasnila. "Bili so obsedeni s prebavo in prepričani, da je uživanje večih obrokov na dan znak požrešnosti. Ta razmišljanja so vplivala na to, kako so se ljudje prehranjevali zelo dolgo časa."
Pred mašo nič hrane
V srednjem veku je na to, kako so ljudje jedli, vplivalo življenje v samostanih. Kot je za britanski spletni portal povedal zgodovinar Ivan Day, pred jutranjo mašo niso smeli jesti, medtem ko so meso lahko jedli le polovico dni v letu. Beseda zajtrk, ki mu v angleškem jeziku rečemo "breakfast" je dobesedno pomenila "break the night's fast" (hitro prekiniti noč).
Šele v 17. stoletju naj bi vsi družbeni razredi sprejeli zajtrk. Takrat so se kava, čaj in jedi, kot so umešana jajca, pojavili na mizah premožnih Britancev. V 19. stoletju so aristokratom zjutraj postregli s 24 jedmi, industrijska revolucija pa je prinesla spremenjene navade tudi za delavski razred, ki se je moral zjutraj "podpreti", da je lahko vzdržal celodnevno težaško delo.
V 20-ih in 30-ih letih dvajsetega stoletja so oblasti začele propagirati zajtrk kot najbolj pomemben del dneva, ki pa je zaradi druge svetovne vojne pogosto umanjkal na marsikateri mizi. Povojna leta so prinesla toast, instant kavo in sladkane žitarice in kosmiče.
Mogoče ni odveč dodati, da novejše študije potrjujejo, da je dobro podaljšati nočni post. Prvi obrok naj bo ob 10h, 12h ali celo 14h. Če nismo lačni, pa tudi pozneje. Tudi jaz dostikrat jem samo 1x na dan, in sicer… ...prikaži več pozno kosilo okoli 17h. Kadar jem 2x, pa je to kosilo okoli 15h in nato većerja okoli 19h. Tak pristop neverjetno okrepi imunsko odpornost (ki nam sicer ob vsakem obroku za 5 do 6 ur upade), izboljša odzivnost na insulin, upočasi staranje in podaljša življenje. Da o prihranku časa in denarja za hranjenje niti ne govorimo. Po 1-2 dneh takega hranjenja tudi lakota izgine. Poleg Rimljanov so vse o prednostih le enega obroka na dan vedeli tudi Stari Egipčani. Plemstvo, vladajoči in duhovščina so jedli enkrat na dan, seveda zvečer, da so bili čez dan bolj bistrih misli, bolj kreativni in polni energije. Svoje sužnje so pa hranili 6x ali 7x na dan, da so bili uspavani, otopeli in nezainteresirani. Rajo najlažje obvladuješ, če so omotični, ker kar naprej nek
Prevod je res bogi. No, nas je pa vsaj nasmejal. Po drugi strani pa vsebina članka čisto drži, zajtrk ni prav nič potreben in tudi ni zdrav. Najbolje je jesti čim manjkrat na dan in čestitke vsem, ki… ...prikaži več ste že tako osveščeni. Me je zelo pozitivno presenetilo!
ja res...če že povzemajo po tujih člankih naj vsaj enga najamejo k zna vsaj prbližn anglešk...ker ta prevod je na ravni osnovne šole.