Inštitut za nutricionistiko je dopoldne predstavil najbolj inovativna živila, ki so bila proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v preteklem letu.
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni potrošniki in proizvajalci živil v Sloveniji. Izbor sicer poteka že od leta 2015.
Živila, ki koristijo zdravju
Tokrat so proizvajalci na razpis lahko posredovali največ tri predloge. "Pomemben poudarek je na ugodnejši prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo živil, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti," je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Sladkor in sol
Strokovnjak za prehrano je dodal, da je so letos dobili največ prijav. "Čeprav vsako leto obravnavamo manj živil, ki jih je potrebno zaradi manj ugodne sestave iz izbora izločiti, je še vedno precej priložnosti za izboljšave, na primer z vidika zmanjševanja vsebnosti soli v pekovskih izdelkih, ter sladkorjev v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih. Poseben problem predstavlja tudi zniževanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav ta niso vedno potrebna."
Tako poteka izbor
Izbor živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. "Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju, pri izboru uporabljamo uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med manj oziroma bolj zdrava živila," je potek izbora pojasnila raziskovalka s področja prehrane in označevanja živili Anita Kušar.
Rezultate preteklih izborov lahko najdete:
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2018
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2017
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2016
https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-leta-2015
dežurni@zurnal24.si
