Botanično bi morali paradižnik prištevati k sadju. To pa zato, ker paradižniki rastejo iz cvetov in vsebujejo semena, kot ostalo sadje.
Po drugi teoriji so paradižniki kot tudi kumarice, bučke in paprika izjeme in jih ne uvrščamo med zadeže zaradi prenizke vsebnosti sladkorja.
V ZDA so o tem razpravljali denimo prav na vrhovnem sodišču, ki je leta 1893 v namene davčnih zadev paradižnik uvrstilo med zelenjavo.
Paradižnik uvrščamo med zelenjavo
Nas je zanimalo, kakšna opredelitev velja v Sloveniji, zato smo se po razlago obrnili na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
“Paradižnik uvrščamo med zelenjavo, prav tako papriko, buče, kumare, jajčevec … Glede na tehnološko vrednost oziroma uporabnost zgoraj naštete rastline uvrščamo med plodovke. Njihovi plodovi so uporabni za prehrano ljudi v presni ali predelani obliki,” nam je pojasnila Tončka Jesenko s Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo.
Botanično pa po njenih besedah večina plodovk spada v družino razhudnikov (paradižnik, paprika, jajčevec …) in bučnic (bučke, buče, kumara ...) “Tudi na spletni strani Statističnega urada lahko vidite delitev glede na uporabno vrednost teh vrtnin,” je dodala.
Zdrava zelenjava
Med najbolj znanimi antioksidanti, paradižnik vsebuje v večjih količinah vitamin C, beta karoten in vitamin E. Od mineralov pa prevladujejo kalcij, kalij in magnezij.
Pojasnjujejo, da vsebujejo vse sorte paradižnika likopen, nekatere so manj nekatere pa bolj bogate z likopenom. "Likopen je svetlo rdeči pigment, ki daje barvo paradižniku. Bolj rdeče sorte vsebujejo več likopena, ampak se ta v telesu ne absorbira v celoti," opisujejo na Nutrisu. Študije so pokazale, da se likopen iz svetlo rdeče ali oranžno obarvanih sort paradižnika v primerjavi z likopenom rdečih sort, boljše absorbira oziroma ga telo lahko uporabi v večjih količinah.
anja.scuka@zurnal24.si
