"Smo med najboljšimi v Evropi. Epidemijo z ukrepi uspešno obvladujemo po vseh kriterijih. Število ljudi v intenzivni enoti, ki je najboljši pokazatelj obremenjenosti zdravstvenega sistema, počasi upada. Manj je novih okužb. Zelo dober je tudi podatek, da je kazalec kužnosti pod 1, kar pomeni, da vsak novo odkriti primer okuži manj kot enega človeka. Širjenje virusa smo omejili," je za spletni portal Necenzurirano.si dejal Miroslav Petrovec, vodja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki vodi tudi študijo o razširjenosti koronavirusa v Sloveniji. "Ko bomo dobili še podatke iz študije, imamo večino argumentov, da lahko začnemo z rahljanjem ukrepov."
Poudarja, da se študija ne bo zaključila po praznikih, ampak bodo ljudem, ki bodo v njej vključeni sledili še šest mesecev na 14 dni. Na tej podlagi bodo pridobili informacije, ki bodo pomembne za sproščanje ukrepov.
Najprej sproščanje po nekaterih občinah?
Za spletni portal je potrdil, da so obstajale tudi ideje, da bi ukrepe najprej sprostili v občinah, kje ni potrjenih okužb, a bi to prineslo dodatne težave, saj bi nekje ljudje delali in otroci hodili v šolo, drugje pa ne, zato iščejo drugačne rešitve.
Covid-19: UKC Maribor
Prav tako priznava, da so v strokovni skupini na zdravstvenem ministrstvu, kjer tudi sam sodeluje, previdni glede sproščanja ukrepov, ker še vedno prevladuje strah, kaj se bo zgodilo, če bo odpiranje prehitro. "Načrt je, da se življenje odpira postopoma, torej da nekaj odpremo in potem po tednu dni ali dveh na podlagi podatkov ocenimo, kakšen je učinek," je za portal povedal Petrovec. "Če posledic ni, odpiramo naprej. Skrbno seveda spremljamo, kaj se dogaja z novimi primeri."
Testirajo vse, tudi tiste z blagimi simptomi
Dodal je, da se v zadnjem času opravlja še več testov, pri čemer se je znižal prag za testiranje. Z vstopnih točk za covid-19 in primarnega zdravstva sporočajo, da skoraj ni več bolnikov, ki bi potrebovali testiranje, ljudi, ki bi prišli s simptomi pa skorajda ni. "Za zajezitev epidemije je treba izredno znižati prag, koga bomo testirali in koga ne," je dejal za Necenzurirano.si. "To je velika, res enormna izjema tako za klinično prakso kot laboratorije. Zelo odstopa od dosedanje prakse, kjer se diagnostika na osnovi klinične slike za blage primere nikoli ni izvajala z izjemo študijskih namenov."
Po novem se spet išče posamezne okužene in sledi njihovim stikom, kot prva dva tedna po pojavu covid-19. "Epidemiologi delajo po sistemu 'poišči in uniči'," je povedal Petrovec. "Iščejo stike okuženih, jih testirajo in pošljejo v samoizolacijo."
Svari pred lažnim občutkom varnosti, zaradi katerega so se ljudje začeli družiti med sabo. "Če bi celotno javno življenje nekontrolirano odprli naenkrat, bi bile posledice res hude. Vrnili bi se na začetek epidemije," je poudaril Petrovec. "Strah me je, ko ljudje dobijo lažen občutek. Že sam vidim, da si pri vstopu v službo včasih pozabim razkužiti roke. To se pred mesecem dni ne bi moglo zgoditi. V tujini že napovedujejo, da se bodo zapore življenja ponavljale ob novih izbruhih. Mogoče bomo drugič malo bolj pogumni pri hitrosti odpiranja. Prav zato podpiram, da čim prej odpremo vse, kar je mogoče varno in kontrolirano odpreti."
Podpira progresivno in nadzorovano odpiranje
Podpira progresivno in nadzorovano odpiranje - če npr. predpišejo, da je treba razkuževati roke, potem mora to nekdo nadzirati. "Sicer nismo naredili ničesar," pravi Petrovec. Glede šol priznava, da še nimajo dokončnega odgovora, kakšna bi bila najboljša opcija. Trenutno imajo dve različici - prvo, da ne odprejo do jeseni, drugo, da odprejo že maja. Pri odpiranju šol septembra obstaja nevarnost, da bo to ravno pred naslednjo sezono virusov in potencialno novim valom covid-19 v hladnem vremenu. "Z odprtjem v maju bi videli, kje smo in se morda z malo več izkušnjami bolje pripravili na prihodnjo zimo," pravi Petrovec in poudarja, da so otroci najbolj ranljiva skupina, saj je v šolah in vrtcih najtežje vzdrževati socialno distanco in ukrepe higiene, ki so pogoj za ustavljanje epidemije.
Opozarja, da bo v prihodnosti treba zelo paziti na simptome in strogo higieno rok, starejše pa bomo morali ščititi še dolgo časa, verjetno do cepiva. Pri tem se zavda psiholoških posledic, ki jih pušča izolacija na ljudi, tudi brez koronavirusnih okužb. "Res je teba razmisliti, ali tem ljudem ne moremo omogočiti varnega stika s svojci v poletnih mesecih, na prostem, če zagotovimo, da gre za zdrave ljudi," je dejal. "Vse bo treba maksimalno odpirati, če je varno. V nasprotnem primeru bodo posledice hujše zaradi drugih stvari."
Bolj pogumni bi po njegovi oceni morali biti v zdravstvu - v Nemčiji denimo zobozdravniki delajo, pri nas ne. Z dobro anamnezo in načrtovanjem se da po njegovi oceni odpraviti od 90 do 95 odstotkov tveganj. Opozarja pa pred odprtimi mejami - Slovenija je po njegovi oceni varna, dokler ne dobimo novih vnosov iz tujine, za kar obstaja nevarnost, če bodo šli v Italiji bolj pogumno v sproščanje ukrepov kot pri nas. Glede na trenutne razmere bo naše gibanje v tujino verjetno še nekaj časa omejeno.
Na prekuženost se ne zanaša
Na prekuženost populacije se preveč ne zanaša, saj za stare koronaviruse velja, da se je mogoče z njimi okužiti večkrat. Do švedskega modela je kritičen, saj poudarja, da imajo tam več mrtvih kot pri nas, kjer smo sprejeli strožje ukrepe. Poudarja, da so do švedskega modela kritični tudi švedski znanstveniki. "Tega virusa ne moremo in ne smemo nekontrolirano 'spustiti med ljudi'," poudarja Petrovec, ki je prepričan, da je pot, za katero so se odločili v Sloveniji, prava.
Dvomljivcem, ki menijo, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že ob epidemiji gripe, pa odgovarja: "Skoraj zagotovo ne. Novega koronavirusa do marca ni bilo pri nas. Bil pa je vnesen večkrat, ne le iz Italije."
Covid-19, UKC Ljubljana
Podpira tudi uvedbo telefonskih aplikacij, s katerimi bi lahko sledili novim okužbam, kakor so jih vpeljali na Norveškem. Če bi bil nekdo pozitiven na testiranju, bi vse osebe, ki so bile z njim v stiku v času inkubacijske dobe, dobile SMS, da se javijo na posvet in morebitno testiranje. "Če se moraš zdraviti za tuberkulozo in pobegneš iz bolnišnice, te lahko policija pripelje nazaj, ker si nevaren za druge," pravi Petrovec. "Pri covid-19 bi moralo biti enako, ker prav tako ogrožaš druge."
se strinjam stabo taglavni v vladi so za v zapor na dob
Ali obstajaja kaka možnost,da sedaj zapremo vlado?