Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je v video pogovoru za STA povedal, da je tudi njega presenetila bliskovitost širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2. "Presenetilo me je, nisem pričakoval tako eksplozivnega širjenja," je povedal Petrovec. "Imeli smo prvo predavanje in smo skupaj gledali, kako in kam bo epidemija tekla. Nismo bili prepričani, da se bo tako bliskovito širila. Ne spomnim se, da bi kdaj za katero koli bolezen širjenje potekalo tako bliskovito. To je mene osebno najbolj presenetilo."
Petrovec je sicer v enem od intervjujev za RTV SLO dejal, da na predavanjih zadnja leta kot primer najbolj nalezljivih virusov ne izpostavlja več ošpic, ampak koronaviruse, o čemer smo pisali v prispevku Miroslav Petrovec pojasnjuje, zakaj pride do težkega poteka bolezni.
Na podlagi izkušenj s Kitajske pa so dobili dokaj dobro predstavo glede teže bolezni. "Kar se tiče posledic okužbe so bile prvotne napovedi s Kitajske zelo točne," je dejal za STA. "Virus prizadene predvsem starejše in tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem - to so tudi skupine ljudi, ki jih moramo najbolj zaščititi."
Ali bo okužba prinesla trajno odpornost?
Povedal je tudi, da na podlagi novih raziskav in preverjanj ves čas pridobivajo nove podatke o virusu in zdravljenju bolezni covid-19. Mnenja si niso enotna glede vprašanja, ali bomo z naravno okužbo pridobili trajno imunost. "Jaz sem glede tega skeptičen," je povedal. "Nekateri poskusi so bili narejeni na živalih, a ne odražajo realnega stanja. Gre za to, da so testirali opice, ki so jih umetno okužili. Po enem mesecu so jih poskušali okužiti ponovno, a jim to ni uspelo. To zame ni zadosten dokaz, da bi verjel, da se te okužbe ne bi ponovile čez eno, morda čez dve leti."
Ko bodo razvijali cepivo, bo po besedah Petrovca vprašanje, ali se bo razvijalo takšno, ki bo dolgotrajno, ali cepivo, ki bo podobno cepivom proti gripi. "Idealna naloga cepiva bi bila, ne le, da človek ne bi zbolel, ampak da tudi ne bi bil kužen," je dejal Petrovec.
Raziskave potekajo tudi v smeri iskanja načinov, kako bi lahko osebe, ki so okužbo že prebolele, vračali nazaj v delovno okolje. "Z metodo, s katero testiramo sedaj, dokazujemo samo genom tega virusa, ki pa ni dovolj, da bi lahko rekli, ali je človek, ki je to prebolel, kužen ali ne," je dejal Petrovec. "Po podatkih, ki so jih na podlagi preverjanj zelo majhne skupine ne zelo bolnih ljudi objavili nemški znanstveniki, kaže, da bi se verjetno dalo bolnike, ki so preboleli covid-19, varno vračati nazaj v okolje, že po kakšnem tednu, 14 dneh po tem, ko so brez simptomov." To je po besedah Petrovca zelo pomemben podatek, a bi ga bilo treba neodvisno preveriti še pri drugih skupinah in pri večjem številu bolnikov.
Novi virus je bolj podoben sarsu kot gripi
Poudaril je, da primerjava covid-19 z gripo ni najbolj primerna. "Velikokrat se virus primerja z gripo. Vsak virus ima na celicah svoj receptor, preko katerega vstopa v celico in definira, kako bo bolezen potekala ter kateri del dihal, zgornji ali spodnji, bo okužen," je pojasnil Petrovec. "Boljša primerjava kot med gripo in novim koronavirusom je mogoče primerjava med virusom sars, ki se je pojavil leta 2003 in novim leta 2019. Obstaja teorija, ki je verjetno pravilna, da ima virus v svojem genomu neko mutacijo, ki mu omogoča, da se veliko bolj učinkovito razmnožuje v zgornjih dihalih. Sars iz leta 2003 je močno prizadel spodnja dihala, bil je enako krut ali še bolj, kar se tiče umrljivosti, vendar pa k sreči ni imel sposobnosti razmnoževanja v zgornjih dihalih, kar pomeni, da se je absolutno manj širil kot novi. Ta novi virus ima neko mutacijo, ki mu omogoča, da imamo okužene celice zgornjih dihal, žrelo, kar pomeni, da s kapljicami okužbo zelo učinkovito širimo okoli sebe."
Cepiva pred prihodnjo sezono ni pričakovati
Novi virus je zato v primerjavi s sarsom iz 2003 veliko bolj nalezljiv. "Ta mutacija je dokazana za virus, ki ga imamo danes, ne pa za virus leta 2003, ki se je v letu in pol ali še manj poslovil," je poudaril Petrovec. "Sars iz leta 2003 je bil uspešno izkoreninjen in se od takrat ni več pojavil."
Petrovec sicer ne pričakuje, da bi bilo cepivo na voljo pred prihodnjo sezono. "Vsa cepiva gredo skozi postopke ocenjevanja in običajno traja več kot leto dni, preden se ti poskusi lahko izvedejo," je dejal Petrovec. "Moramo biti seveda realni, kdaj se dokaže, da cepivo deluje. To je takrat, ko imamo dovolj veliko število ljudi, ki so virusu izpostavljeni in ne zbolijo. Za učinkovitost cepiva ni dovolj, da mu uspe vzbuditi protitelesa. Učinkovitost lahko ocenimo šele takrat, ko imamo pred sabo človeka, ki je cepivo prejel in je virusu izpostavljen, a ni zbolel."
Iskanje protiteles in hitri testi
Glede novosti na področju diagnostike je povedal, da glavna diagnostika za zdaj ostaja enaka, t. j. dokazovanje virusnega genoma. "To je v tem trenutku edina pravilna in zanesljiva metoda, če želimo dokazati okužbo pri človeku, ki je akutno zbolel," je dejal Petrovec. "Takšno testiranje trenutno izvajajo vsi laboratoriji, ki so uradno priznani v Sloveniji. Menim, da je diagnostika primerljiva s katero koli drugo razvito državo. V primerjavi z drugimi državami smo mi relativno majhni, a kljub temu prihaja na trgu do motenj v oskrbi. Dejansko je dobava reagentov okrnjena. Smo v stalnih navezah z dobavitelji, trudimo se in dobro je, da nekateri v Sloveniji uporabljajo dobavitelje iz Azije, nekateri iz Evrope, da se ne prekrivamo preveč."
Velik problem ostaja dobava brisov, t. j. osnovne paličice, s katero vzamejo vzorec. "Gre za zelo preprosto stvar, vendar je večina glavnih dobaviteljev locirana v Italiji, ki ima sedaj sama probleme," je pojasnil Petrovec. "Lastnik največje tovarne je Američan in pravzaprav je vsa dobava preusmerjena v te dve državi, ki ju epidemija veliko bolj tepe kot Slovenijo."
Velika je potreba po hitrih testih, a so po besedah Petrovca nezanesljivi. "Dnevno se soočamo z njihovim propagiranjem, vendar so ti testi skrajno nezanesljivi," je dejal Petrovec, ki se pri tem sklicuje na izkušnje na realnih pacientih. "Sliši se lepo, da bi imeli v petih minutah rezultat, vendar to v tem trenutku ne deluje. Čakamo na zanesljive serološke teste, nekateri namreč zmotno mislijo, da je samo dokaz protiteles v krvi dovolj, da lahko človeka vrnemo na delo. A človeka je treba gledati celovito, npr. upoštevati, koliko časa je bolan. Bi pa mogoče serološki testi v bližnji prihodnosti, mogoče že v 14 dneh, lahko bili zelo dober pomočnik pri bolnikih, ki so v bolnišnico prišli nekoliko pozneje in jim je koncentracija virusa v zgornjih dihalih padla."
V prihodu je po besedah Petrovca še en test, ki ga nestrpno pričakujejo. "To je test, ki ga uporabljamo že več let za gripo, kjer bi lahko dejansko imeli rezultat v 45 minutah in bi bil zelo zanesljiv," je pojasnil Petrovec. "A imamo težave z dobavo, ker gre za ameriškega proizvajalca, zaradi situacije v ZDA je trenutno njegova dobavljivost omejena. Bil pa bi ta test ključnega pomena za to, kar potrebujejo na kliniki, za hitro triažo, pri nekomu, ki ga je potrebno takoj premestiti."
Na vprašanje, ali so serološki testi dovolj zanesljivi za ugotavljanje, če je nekdo bolezen prebolel, je Petrovec poudaril, da je treba ravnati po celoviti oceni. "Moramo vedeti, koliko časa je poteklo od izpostavitve, prepričani moramo biti, da oseba nima več simptomov bolezni," je dejal Petrovec. "Samo test, ki bi pokazal, da ima oseba protitelesa, ni dovolj. Test bi bil primeren za nekoga, ki ga prvotno nismo testirali. Ogromno ljudi je bilo napotenih v samoizolacijo, ker so imeli manjše simptome, brez testiranja. Moramo vedeti, da je cel kup virusov, ki povzročajo različne simptome, od navadnega prehlada do gripe, ki so podobni covid-19."
Ko bodo serološki testi dovolj kvalitetni bomo po besedah Petrovca lahko rekli, da je nekdo prebolel virus. "In bomo potem seveda čakali še leto ali dve, da bi ugotovili, ali je ta imunost trajna," je še povedal Petrovec. "Dokaz, da ste se z virusom srečali in preboleli okužbo, pa bo zanesljiv."
Napovedali, da bodo razširili testiranje
Trenutno se po besedah Petrovca testira vsakega bolnika, ki je tako bolan, da potrebuje sprejem v bolnišnico. "Vsakdo, ki je sprejet v bolnišnico in ima okužbo dihal, je testiran," je pojasnil Petrovec. "Trenutno se ne testirajo tisti, ki so blago bolni in ne izpolnjujejo kriterijev, da bi bili sprejeti v bolnišnico. To ni nič drugače kot pri gripi, testi niso najcenejši. Če se boste pozdravili doma, vas ne bodo testirali. Večina bolnikov preboli bolezen, brez da bi vedeli, da jo imajo."
Za širše testiranje po besedah Petrovca tudi ni strokovnega medicinskega razloga. "Nujno moramo testirati katerega koli delavca v zdravstvu, najbolj boleča točka so DSO," je poudaril. "Mi bi morali vsakega človeka, ki dela v DSO vsak dan, predno ga spustimo skozi vrata, temeljito preveriti z merjenjem temperature in natančnim spraševanjem. V DSO okužba ne more priti drugače kot od ljudi, ki prihajajo od zunaj. Enako velja za bolnišnice in zdravstvene domove."
Sporočilo WHO, v katerem so pozvali k širokemu testiranju je bilo kontradiktorno. "Na začetku ne bi bilo pametno, da bi testirali vse, ker bi lahko ostali brez reagentov," je poudaril Petrovec. "Bomo pa predlagali, da bi indikacije razširili na večje število teh, ki kažejo bolj blage simptome. Želimo, da bi potrdili več okužb, saj verjamemo, da človek, ki je dokazano pozitiven, resneje spoštuje institut samoizolacije. Pri tem je seveda pomembno, da delamo kontrolirano, da bo bo testiranje usklajeno z zmogljivostmi laboratorijev. Testi, ki jih imamo na razpolago, niso namenjeni testiranju zdravih ljudi. Testiranje vseh prebivalcev ne bi bilo upravičeno niti s finančnega niti z logističnega stališča. Obstajajo pa epidemiološke situacije, kot je DSO, ko želimo za vse, ki so vključeni, vedeti, ali so okuženi ali ne."
