Okoli 500 nedonošenčkov - od najmlajših do že odraslih -, njihovih staršev in zaposlenih v enoti za intenzivno nego ljubljanske porodnišnice se bo danes že tradicionalno družilo v Mostecu v Ljubljani. Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom obljublja prijetno druženje, na glavnem odru pa bodo nedonošenčki tudi nastopili z glasbili.
Gre za tradicionalno 22. srečanje nedonošenčkov. "Na druženje prihajajo tako nedonošenčki, ki so še v vozičkih, kot tudi že odraslim," je dejala predstavnica društva za stike z javnostmi Ana Praprotnik.
V zadnjih petih letih ob druženju na glavni oder tudi povabijo nedonošenčke, ki se ukvarjajo z glasbo. Ob tem imajo za otroke program, letos jih bo zabaval gusar Edi, ki speče največji sendvič, in veverička Muki, ki razišče gozd skupaj z otroki. Obiskali jih bodo tudi gasilci in jim pokazali, kaj in kako delajo.
Okoli 1.400 otrok na leto
Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom so sicer ustanovili leta 1996 na pobudo staršev prezgodaj rojenih otrok ter zdravstvenih delavcev z oddelka za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov Porodnišnice Ljubljana. V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 1400 otrok pred 37. tednom nosečnosti, medtem ko je na svetu vsako leto rojenih 15 milijonov nedonošenčkov.
Nedonošenčki se od donošenih novorojenčkov ne razlikujejo le po teži, velikosti in videzu, ampak predvsem po sposobnosti za življenje. Prej ko so rojeni, manj zreli so njihovi organi, zato za preživetje potrebujejo podporo strokovnega medicinskega osebja ter številnih aparatur. Najmanjši nedonošenčki včasih ostanejo na oddelku za intenzivno zdravljenje tudi več kot šest mesecev.
V Sloveniji se je najbolj zgodaj rodil in preživel novorojenček, rojen v 22. tednu nosečnosti. Najlažji novorojenček pri nas, ki je preživel brez večjih posledic, pa je ob rojstvu tehtal 405 gramov. Verjetnost, da novorojenček preživi, je ob rojstvu v 23. tednu sicer manj kot 20-odstotna, v 26. tednu pa več kot 85-odstotna. Ob rojstvu v 30. tednu nosečnosti je verjetnost preživetja že več kot 95-odstotna.
Najpogostejše posledice zelo prezgodnjega rojstva so kronične bolezni pljuč in posledice zapletov v možganih. Prezgodaj rojeni otroci imajo obenem povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, diha, srčno-žilnega in dihalnega sistema, so še zapisali v društvu. Prezgodaj rojeni otroci na oddelku intenzivne terapije in nege preživijo različno dolgo časa, od nekaj dni do nekaj mesecev pri tistih najmanjših.
