Službi za kardiologijo ljubljanske pediatrične klinike sta se pridružila dva otroška kardiologa iz tujine. Američan in Hrvat iz BIH, ki je nazadnej delal v Mostarju. Seznanjata se z opremo in procesi dela, v delo z bolniki pa še nista neposredno vpeta. Na UKC Ljubljana so pojasnili, da bosta tuja zdravnika z delom z bolniki začela takoj, ko bo stopil v veljavo zakon o zdravniški službi, o katerem bo DZ odločal danes. "Takrat bomo uredili tudi pogodbene obveznosti," so sporočil in dodali. "Tako bomo imeli zagotovljeno vsakodnevno delo pediatričnega kardiologa na bolnišničnem oddelku in stalno pripravljenost pediatra kardiologa. Eden pediater kardiolog izvaja tudi invazivno diagnostiko, eden od njiju tudi fetalni ultrazvok.
Dopolnitvam zakona o zdravniški službi se obeta podpora
S spremembo zdravniškega zakona se torej mudi zaradi hude kadrovske stiske na otroški kardiologiji in zaradi ustanavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOS). Kljub temu, da se noveli obeta podpora, je bilo sicer na drugi izredni seji novega sklica parlamenta slišati veliko ostrih besed, več poslancev je namreč vladi v odhodu oziroma ministrstvu za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se je reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevalo z "gasilskim ukrepom". Tako je Jože Lenart iz LMŠ dejal, da bo spremenjeni zakon pogasil požar v zdravstvu, ki bo slej ali prej ponovno vzniknil, saj tli na več ravneh. Zato se je po njegovem mnenju treba sistemsko lotiti težav v zdravstvu. Vseeno nameravajo predlog zakona podpret.
Začetek prve seje novega sklica DZ z nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja, na kateri so imenovali mandatno-volilno komisijo DZ.
"Aroganca, pohlep in igranje bogov"
Po oceni poslanca SD Soniboja Knežaka je položaj na področju otroške kardiologije takšen, da potrebujemo dopolnitve zakona, čeprav gre za rešilno bilko. Po njegovem mnenju gredo rešitve v zakonu v pravo smer, čeprav si želijo, da novela ne bi bila potrebna. Tako je cinično pripomnil, da pogrešajo v noveli člen, ki bi prepovedoval "aroganco, pohlep in igranje bogov".
Poslanka Levice Violeta Tomić ocenjuje, da predlog novele problemov v slovenskem zdravstvu ne rešuje, ampak jih le obhaja. Opozorila je, da je zakon spisan univerzalno za celoten terciar, ne le za otroško kardiologijo in srčno kirurgijo, zato je po njenem mnenju vprašanje časa, kdaj bomo v časopisih brali o novih škandaloznih pogodbah s tujimi zdravniki.
Neenakopravna obravnava med zdravniki?
Po napovedih Jerneja Vrtovca noveli ne bodo nasprotovali, čeprav po njegovem ukrepi vodijo v neenakopravno obravnavo domačih in evropskih zdravnikov v primerjavi z zdravniki iz tretjih držav, tako na področju komunikacije kot tudi pri plačilu. Tako se po njegovih besedah vzpostavlja dvotirni sistem, kar bi lahko slovenske strokovnjake še bolj vzpodbudilo k odhodu v tujino.
Zmaga Jelinčiča iz SNS pa vedno bolj obhaja občutek, da je zakon pisan za čez čas za celotno medicinsko področje, da bodo "tujci delali v Sloveniji in dobili krasno plačilo". Zato se sprašuje, zakaj se ne omogoči enakega plačila tudi za slovenske strokovnjake. Po njegovem mnenju gre za dopolnitve zakona, ki pomenijo začetek sesuvanja javnega zdravstva, zato jih ne bodo podprli.
Med tem so iz UKC- ja sporočili, da so ambulante na otroški srčni kirurgiji v tem tednu odpovedane, saj je treba glede zaradi prihoda novih zdravnikov narediti nove urnike ambulantnih pregledov. Starši pa bodo prejeli obvestilo o novem datumu pregleda. Ambulanta za srčne spodbujevalnike dela kot doslej. Starši se lahko z vprašanji še vedno obrnejo na info.kardio@kclj.si, so še sporočili iz UKC.
Slovenskih otroških kardiologov ni več
V petek se je na pediatrični kliniki izteklo službovanje še dvema od treh domačih kardiologov, ki so dali odpoved v maju. Zaradi kadrovske stiske na tem oddelku in pomanjkanja otroških kardiologov nasploh, je vlada v odhajanju pripravila predlog dopolnil zakona o zdravniški službi, s katerimi bi olajšali zaposlitve strokovnjakov iz držav zunaj EU.
S spremembo zdravniškega zakona se torej mudi zaradi hude kadrovske stiske na otroški kardiologiji in zaradi ustanavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOS).
Do predloga dopolnitev zakona se je v četrtek brez glasu proti podprl pristojni odbor. Novela določa, da bo minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo specialisti iz tretjih držav, lahko začasno opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji, in sicer v primerih, ko javni zavodi s slovenskimi strokovnjaki ne morejo zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti in je s tem tvegano ogrožanje življenj ali huda okvara zdravja bolnikov.
Začasna rešitev
Zdravnik bo lahko v Sloveniji deloval največ eno leto, če bo prejel vabilo iz terciarne zdravstvene ustanove in če bodo za njegovo strokovno znanje jamčili trije zdravniki v Sloveniji, od tega nacionalni koordinator za to specializacijo in specialista mentorja.
Tako Američan kot zdravnik iz Mostarja brez teh zakonskih sprememb pri nas ne moreta delati. Američan, ker ne prihaja iz Evropske unije. Drugi, ki sicer ima hrvaški potni list, torej ima vsa dovoljenja v EU, pa zato, ker nima opravljenega izpita iz slovenskega jezika, ki je zdaj pogoj. Od teh zdravnikov po spremembi zakona ne bodo zahtevali visokega znanja slovenskega jezika.
Hrvaški kardiolog, ki prihaja bo ostal na ljubljanski pediatrični kliniki do 31. avgusta. Zaposlitev ameriškega strokovnjaka je v domeni inštituta za otroške srčne bolezni.
Kar se komunikacije med novima zdravnikoma tiče, je strokovni direktor Pediatrične klinike Janez Jazbec poudaril, da bo za vse uradne dokumente poskrbela strokovna prevajalka služba, ki jo bo zagotovil Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. "Za komunikacijo med bolnikom in pacentom pa bodo poskrbeli zdravniki, ki so razporejeni na tem oddelku. Na kardiološkem oddelku bo namreč poleg pediatričnih kardiologov razporejen še specialist pediatrije in pa seveda ekipa specializantov, ki bodo pri tej tekoči neuradni komunikaciji sodelovali s tuje govorečima strokovnjakoma," je dejal strokovni direktor.
Kaj pa Slovenski jezik?