V četrtek smo poročali, da je triletni otrok, ki obiskuje vrtec Pedenjped v Ljubljani, zbolel za meningokoknim meningitisom. Vsem, ki so bili z njim v tesnem stiku, so preventivno ponudili antibiotike, saj gre za nevarno bolezen, zaradi katere smo v Sloveniji vsako leto že imeli tudi smrtnih primerov.
"V zadnjih desetih letih je umrlo devet ljudi in sicer štirje otroci, trije mlajša odrasla in dva starejša odrasla," pojasnjuje dr. Dražen Stojanovič, dr. med. spec. javnega zdravja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Vsi so se okužili v Sloveniji."
Deček, ki je zbolel, se počuti bolje
Deček, ki je zbolel, se po informacijah, ki so jih za Planet TV posedovali v UKC Ljubljana, že počuti bolje. Ali je bil proti okužbi cepljen, ni znano, vendar cepljenje proti meningokokom ni predvideno v programu obveznega cepljenja.
"Javnozdravstven breme meningokokne bolezni v Sloveniji ni veliko," na vprašanje, zakaj cepljenje ni uvrščeno na redni program cepljenja odgovajra Stojanović.
Primeri, v katerih priporočajo cepljenje
Pojasnjuje, da je cepljenje bodisi prostovoljno samoplačniško bodisi priporočeno glede na epidemiološko indikacijo in je v tem primeru krito s strani zdravstvene zavarovalnice. Priporočajo ga za osebe brez vranice ter v primeru določenih rakavih bolezni in imunske pomanjkljivosti
Prav tako cepljenje priporočajo potnikom, ki potujejo v predele podsaharske Afrike, romarjem v Saudsko Arabijo ter potnikom v Nepal, zlasti v primeru, če se na teh območjih zadržujejo daljši čas in imajo tesnejše stike z domačini.
Zaščita po cepljenju je doživljenjska le v primeru meningokoka skupine B. "Zaščita traja pet let po cepljenju s cepivom proti meningokoku skupine A, C, W in Y ter doživljenjsko po cepljenju s cepivom proti meningokoku skupine B," še razlaga Stojanović.
Zdravljenje z antibiotikom
Osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, je potrebno zaščititi z antibiotikom, včasih pa ponudijo tudi cepivo. "Vedno damo antibiotik, če se laboratorijsko opredeli povzročitelja, ponudimo tudi cepivo," razlaga Stojanović.
Meningokokni meningitis je akutna bakterijska vnetna bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. "Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije)," pojasnjujejo pri NIJZ.
Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je po podatkih NIJZ še vedno visoka in znaša okrog deset odstotkov.
Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča bakterija meningokok (Neisseria meningitidis).
Čas od okužbe do izbruha bolezni je dva do deset dni, običajno tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu, lahko pa se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročijo gnojno vnetje.
Hiter potek bolezni
Bolezen se običajno zelo hitro začne, bolniku se lahko stanje zelo poslabša v nekaj urah. "Temperatura naglo naraste do 39 stopinj in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica," navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih kožnih krvavitev."
Posebno huda oblika je meningokokna sepsa s krvavitvami v notranje organe, ki se začne naglo in napreduje zelo hitro. Bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro in se pogosta konča s smrtjo.
Mlajši otroci najprej tožijo zaradi močnih bolečin v nogah in zelo slabega počutja. Nekaj ur po pojavu prvih simptomov se lahko pojavi izpuščaj in to je znak za alarm.
Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Prenaša se tudi preko predmetov, ki jih otroci nosijo v usta, preko jedilnega pribora, s poljubljanjem. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z nosilcem bakterije. "Le-teh je med splošno populacijo zelo veliko, deset in več odstotkov, v določenimi tesno povezanimi skupinami ljudi celo do 50 odstotkov," še razlaga Stojanović. "Zato je nevarnost za okužbo splošna, do bolezni prihaja le redko. V Sloveniji oboli povprečno letno 12 oseb, umre ena do dve osebi."
Za obolevanje so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.
Ah ja... kolko pa jih oboli pa bolezen prebolijo kot navaden prehlad. Tistih 12 obolelih na leto je samo tistih, kateri pridejo v bolnico se pokazat IN katerim dohtarji uspešno dajo pravo diagnozo. Dostikrat pa je tako, da ima človek… ...prikaži več samo rahle bolečine v vratu malo več vročine, preleži in je to, to. Takih ne štejejo med obolele seveda. Glede na to, da je "kužnost" visoke stopnje, pomeni ko bi obolel eden bi mogli vsi, ki so bli v stiku in že samo v vrcu je to vsaj 30 ljudi/otrok.