Petnajst let nazaj je bilo na policah trgovin v Sloveniji skorajda nemogoče dobiti izdelke, ki ne vsebujejo glutena, laktoze, sladkorja in ogljikovih hidratov. Situacija je danes povsem drugačna. Trg z živili z oznako "free from" je v porastu, kar je razvidno tudi iz obiska poslovalnic slovenskih trgovcev. Industrija cele vrste "dietnih" izdelkov je po mnogih kazalnikih v razcvetu. Leta 2018 je ta trg znašal 91 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegel vrednost 163 milijard. Evropa se je poleg Severne Amerike izkazala kot najmočnejši potrošnik. Kje se skriva razlog za to? Smo ljudje res postali bolj alergični in intolerantni na živila, ki so že vrsto let na naših jedilnikih, ali gre zgolj za modno muho in marketinško potezo proizvajalcev hrane?
Nekateri ob stiku z alergenom doživijo resnejšo reakcijo, ki privede do anafilaktičnega šoka. Ta povzroči dušenje in padec krvnega tlaka. Bolniki ga občutijo kot slabost, oslabelost, motnjo vida, v skrajnih primerih pa lahko pride tudi do izgube zavesti. Za nekatere je lahko včasih celo usoden.
Najpogostejši povzročitelji reakcij (alergeni) so cvetni prah, iztrebki pršic, živalska dlaka in določene snovi v živilih ter zdravilih. Za živila, ki najpogosteje povzročijo alergijsko reakcijo pri otrocih, veljajo kravje mleko, jajca, arašidi in drevesni oreščki (npr. lešniki, indijski oreščki, orehi, mandlji, pistacija), redkejši alergeni pa so ribe, morski sadeži, semena in pšenica. Uživanje hrane, na katere so bolniki z alergijskimi boleznimi alergični, je zanje strogo prepovedano. Najbolj rizični za razvoj alergij na hrano so otroci z atopijskim dermatitisom. Ti morajo čim prej opraviti testiranja za najpogostejše prehrambne alergene.
Spremenjen življenjski slog
Razlogov za porast alergij v zahodnem svetu je v zadnjih desetletjih več, vsi pa imajo skupni imenovalec: sprememba življenjskega sloga. "S sodobnim načinom življenja je povezana sprememba mikrobioma v črevesju in na koži. V državah, kjer so higienski standardi zelo visoki in se predpisuje veliko antibiotikov ter uporablja veliko razkužil in detergentov, je alergijskih bolezni veliko več," nam razloži doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije v kliniki Golnik.
"Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Prava alergija nastane zaradi napake v imunskem sistemu. Ta se je pravzaprav razvil zato, da nas brani pred mikroorganizmi iz okolja. Vendar pa ta občasno povsem nenevarne snovi, npr. cvetni prah, hišni prah, živalski prhljaj, hrano, strup čebele ali zdravilo zamenja za škodljive tujke in jih skuša uničiti. Nepotrebni imunski reakciji torej rečemo alergija,"
doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije
Strokovnjakinja doda, da so poleg alergij na hrano zaradi sodobnega načina življenja pogostejše tudi alergije na plesen, cvetni prah, hišne ljubljenčke (njihov prhljaj, urin, slino) in pršice. Za slednje "krivi" izpostavljenost kurjavi, ki razmnoževanje pršic pospeši. "Izrazit faktor sta higiena in čistoča, zaradi česar smo v manjši meri izpostavljeni mikroorganizmom in tako bolj občutljivi. Na pojav spomladanskih alergij vpliva onesnaževanje zraka, saj se poviša obolevnost za rinitisom in astmo," pojasni.
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da naj bi na pojavnost alergij v zahodnem svetu močno vplivali tehnološki postopki pri pridelavi hrane. Ti živilom sicer podaljšujejo stabilnost in življenjsko dobo, a hkrati povečajo alergenost beljakovin v hrani.
Je alergij na hrano res vedno več?
Poleg alergij je dandanes pogosto prisotna intoleranca na hrano (ali preobčutljivost na živila), pri kateri ob zaužitju ne pride do imunološke reakcije. Simptomi preobčutljivosti na živila so večinoma povezani z želodčno-prebavnim traktom. Težave povzroča pomanjkanje določenih encimov, ki sicer pomagajo pri razgradnji problematičnih snovi v živilu. Pri preobčutljivosti na laktozo telesu denimo primanjkuje encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo).
Je številčnost prehrambnih izdelkov za alergike, odraz resničnega porasta alergij med prebivalstvom? "V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno pa se v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni," nam pove strokovnjakinja s klinike Golnik.
Podobno opaža dr. Anja Koren Jeverica iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo v UKC Ljubljana: "V zadnjem času so se trendi v pojavu alergije na hrano obrnili. Pogostnost ne narašča, ampak je celo v upadu. Glavni razlog je dejstvo, da poznamo uspešno preventivno. Pri tem mislim na zgodnje uvajanje hrane pri dojenčkih, ki spodbuja oralno toleranco."
"Glede na rezultate novejših študij so raziskovalci začeli proučevati novo hipotezo t. i. aktivnega spodbujanja oralne tolerance. Številne raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki začnejo uživati potencialno alergeno hrano zgodaj, večjo možnost za razvoj oralne tolerance kot tisti, ki so prvič jedli določena živila šele kasneje v življenju. S tem imajo posledično manjšo možnost za razvoj alergije. Uspešnost omenjene strategije se je pokazala pri različnih alergenih," razloži dr. Koren Jeverica.
Raziskava je proučevala vpliv zgodnjega uvajanja arašidov v dojenčkovo prehrano. V raziskavo so vključili 640 dojenčkov (med 4. in 11. mesecem), ki so imeli zmerno in težjo obliko atopijskega dermatitisa oz. dokazano alergijo na jajca. Staršem v testni skupini dojenčkov so naročili, naj otroci redno uživajo arašidovo maslo, medtem ko so bili otroci v kontrolni skupini na strogi dieti brez arašidov do dopolnjenega 5. leta starosti. Analiza je pokazala, da se je alergija na arašide pojavila pri 3,2 % otrok, ki so arašide uživali in pri kar 17,2 % otrok, ki arašidov niso uživali. To pomeni, da je redno uživanje arašidov zmanjšalo tveganje za pojav alergije za 81 %. Avtorji so prišli do spoznanja, da je bilo zgodnje uživanje arašidov zelo učinkovito pri preprečevanju razvoja alergije na arašide in hkrati zelo varno, saj ni bilo nobene težje alergijske reakcije ob uživanju arašidovega masla pri dojenčkih oz. kasneje otrocih.
Krvni testi – vprašljivi?
Nekateri posamezniki se za izločitev določenih živil iz svoje prehrane odločijo iz (legitimnih) zdravstvenih razlogov. Alergologinja iz UKCLJ pa opaža tudi trend, da se veliko zdravih oseb odloči za različne samoomejitve pri prehrani. Najpogostejši ukrep je izločitev glutena in laktoze iz svoje prehrane: "S tem želijo omiliti težave, ki jih imajo. Zdravim ljudem, ki nimajo celiakije, gluten sicer nič ne škodi, laktozna intoleranca pa ni alergija oz. 'bolezen'. Po navadi gre za zmanjšanje encima laktaze v starosti."
Glede na koncentracijo protiteles IgG izvajalci živila razvrstijo v razrede. Višji je razred, več je bilo zaznanih protiteles v vzorcu. To pomeni, da je oseba na hrano bolj občutljiva.
Stroka je do omenjenih testov kritična in opozarja, da testi niso uporabni. Zdravniki jih zato niti ne izvajajo. IgG so namreč protitelesa, katerih vrednost se pri intolerantnih testih dvigne. Gre za normalen odziv, ki ne pomeni nujno alergije ali intolerance. Cena testov, ki vključujejo približno 150 živil, sicer znaša od 150 do 170 evrov.
Eden izmed diagnostičnih laboratorijev, ki omenjeno storitev izvaja, je Medicare PLUS v Ljubljani. Z intolerancami na hrano se ukvarjajo devet let, z alergijskimi testi pa dve leti. Tudi oni ne zaznavajo, da bi bil trend pojavnosti v zadnjem času večji. "Morda so le pacienti bolj osveščeni in znajo prepoznati znake alergij ali intoleranc ter poiskati ustrezno pomoč," nam povedo v laboratoriju. Zanimanje za testiranje je običajno pogojeno z obstojem znakov intolerance na hrano oziroma alergij pri pacientih. V večini primerov testi sume na alergije in intolerantnost potrdijo, saj v primeru popolne odsotnosti znakov in simptomov testiranja ne izvedejo.
Povpraševanja za teste na te alergije opažajo na račun daljših čakalnih vrst v sistemu javnega zdravstva. "Priporočljivo je, da ima nadzor nad testiranji osebni zdravnik ali v primeru otrok pediater, saj je včasih testiranje nesmiselno in nepotrebno," so jasni pri Medicare PLUS.
Opažajo, da gre v primeru intolerance na gluten večinoma za posledico tega, da se zadnje čase o njem veliko piše in govori. Kakršno koli izogibanje glutenu po nepotrebnem odsvetujejo, "saj lahko vodi v prihodnji razvoj intoleranc".
Omenijo, da ljudje še vedno zamenjujejo intoleranco na laktozo (mlečni sladkor) in intoleranco na mleko (mlečne beljakovine). "Slednja je namreč precej pogostejša. Uživanje izdelkov brez laktoze pa še vedno vsebujejo problematične mlečne beljakovine," pojasnijo v laboratoriju.
Trgovci zadovoljni
Trend med prebivalstvom, ki iz jedilnikov izločujejo različna živila, s pridom izkoriščajo proizvajalci hrane. Ti prodajajo (večinoma dražje) izdelke z oznakami "brez glutena" ali "brez laktoze".
Po pričevanju slovenskih trgovcev je zanimanje po tovrstnih izdelkih v Sloveniji v porastu. V Hoferju v zadnjem obdobju beležijo predvsem rast pri prodaji veganskih izdelkov. Možno je, da po teh posegajo kupci, ki ne morejo ali ne želijo uživati izdelkov, ki vsebujejo laktozo. "Ponudba in povpraševanje po izdelkih brez laktoze sta stabilna. Opažamo povečano prodajo brezglutenskega kruha, pri brezglutenskih mešanicah in mokah pa rahel padec. Iz tega sklepamo, da kupci raje posegajo po že pripravljenih izdelkih," nam razkrijejo pri Hoferju.
V Lidlu Slovenija opažajo, da so danes kupci veliko bolj pragmatični in trajnostno ozaveščeni. Če so v preteklosti po posebnih izdelkih v njihovih poslovalnicah posegali le posamezniki, ki dejansko niso smeli uživati določenih sestavin, jih danes kupujejo tudi tisti, ki sledijo trendom v smeri bolj ozaveščenega prehranjevanja. Skladno s povpraševanjem se širi tudi njihov nabor omenjenih izdelkov, ki sedaj vključuje več kot 400 izdelkov.
Se lahko alergijam izognemo?
Razlog, zakaj imunski sistem prepoznava in napada neškodljiv alergen, še ni dokončno pojasnjen. Ena od možnih razlag je, da se imunski sistem v zgodnji otroški dobi ne sreča z dovoljšnjim številom mikroorganizmov, torej bakterijami in virusi. Zato začne posledično reagirati na neškodljive snovi. Razlagi, kot že omenjeno, pravimo "higienska hipoteza".
Doda, da se z alergijo nihče ne rodi. Okolje je tisto, "ki vpliva na to, ali bomo posamezno alergijsko bolezen razvili ali ne". V izogib nastanku alergij otrokom zato priporoča stik z živalmi: "Znanstveniki so ugotovili, da imajo otroci, ki živijo v gospodinjstvih s hišnimi ljubljenčki, manj alergijskih bolezni. Toksini, ki jih izločajo živali, namreč spodbujajo naš imunski sistem, da se bolje razvije."
Prav tako so bile opravljene raziskave, ki so potrdile, da imajo otroci, ki živijo v ruralnem okolju, manj alergij in astme kot tisti, ki živijo v mestih. "Najverjetneje gre v ruralnih predelih za zgodnji stik otrok z mikroorganizmi preko domačih živali oz. preko neprocesiranega mleka," razloži dr. Koren Jeverica. Sogovornica za konec ovrže še povezavo med večjo rabo antibiotikov in alergijami ter povezavo med carskim rezom in alergijami.
dezurni@styria-media.si
Vprašanje je kaj vse je v hrani! Zagotovo ne delajo celovite kemične analize! Izdelki brez glutena so modna muha! Na laktozo pa so občutljivi ljudje, ki imajo intoleranco!
Izogibam se hrani,kjer piše brez glutena ali nasploh kjer piše BREZ.Logično je če piše brez mesa ,ne pa recimo nekaj izvlečeno iz živila ki je nič drugega kot še bolj kemijsko obdelano.Če ti pa doktor predpiše je pa povsem druga… ...prikaži več pesem ,ne pa vsi vsevprek,nekaj prebere človek in že je bolan.
Ker današnji ljudje žrejo že vse mogoče samo še zemlje iz tal ne, je že Čudež, da niso telesno že tudi tako nazadovali kar so duhovno žal že . Ker pa si nakopavajo vse možne bolezni in alergije zaradi napačne… ...prikaži veče in preveč predelane(obdelane) hrane, potem iščejo nove vzroke za svoje Napačno prehranjevanje. Žal pa so tudi stročnice kot so na primer arašidi premalo zdravi . Lp. .