Čeprav so živila narejena iz predelanih žit večini bolj okusna, so prehransko veliko manj kakovostna in revna s hranili, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko - Nutrisu.
Žita se po njihovih besedah obdelujejo z namenom izboljšanja teksture, arome, okusa, barve in za lažjo izdelavo izdelkov kot so kruh, piškoti, pecivo, testenine, kosmiči in za zvišanje obstojnosti živila.
Pri tem procesu rafiniranja oziroma takšne obdelave žitnih semen odstranijo otrobe in kalčke. Tako ostane le jedro - endosperm, ki je sicer bogat s škrobom in proteini, a ima zelo nizko raven vitaminov in mineralov.
“Posledično se z rafinacijo zgubi do 80 odstotkov vitaminov, mineralov, vlaknin, fenolnih spojin ter se tako zelo zmanjša prehranska vrednost,” pojasnjujejo na Nutrisu.
Dodajajo, da polnovredna živila znižujejo tveganje za različne kronične bolezni moderne dobe kot so: srčno-žilne bolezni, diabetes tipa dva, gastrointestinalne bolezni, rakava obolenja. Pomagajo pri uravnavanju telesne teže in vplivajo na hormone, ki uravnavajo lakoto in sitost.
“Vzdržujejo ravnovesje glukoze v krvi tako, da znižujejo glikemični indeks in upočasnijo inzulinski odziv. Zaradi vsebnosti fenolnih spojin, karotenoidov ter vitamina E imajo antioksidativno in protivnetno delovanje,” pravijo. Nenasičene maščobne kisline, vlaknine, netopen škrob in oligosaharidi pa po njihovih besedah znižujejo raven holesterola v krvi. “Prisotnost magnezija in kalija vpliva na znižanje krvnega pritiska, zmanjševanje lipidov v krvi ter izboljšanje inzulinske občutljivosti z znižanjem glikemičnega indeksa,” dodajajo.
Kaj so polnozrnata živila
Na Nutrisu pojasnjujejo, da so polnovredna živila vsi izdelki, ki vsebujejo polnozrnata žita. Gre za polnozrnata nepredelana semena žit, ki so zgrajena iz otrobov, kalčka in notranjega dela žita – endosperma. “Otrobi vsebujejo veliko vlaknin, fenolnih spojin, so pomemben vir vitamina B2, B3, ter mineralov: železa, cinka, fosforja in magnezija,” opisujejo. Kalček pa je po njihovih besedah bogat z vitamini B kompleksa, vitaminom A in C, proteini, minerali ter z vlakninami.
“V polnozrnata žita uvrščamo semena žit, ki so predelana v takšni meri, da obdržijo približno enako količino otrobov, kalčkov ter notranjega dela jedra, kot jih imajo nepredelana semena. V polnozrnata žita uvrščamo: rjav riž, ajdo, piro, polnozrnato pšenico, rž, oves, koruzo in ječmen,” dodajajo na Nutrisu.
