Škoda, ki jo je povzročil sneg na sadnem drevju, je vezana predvsem na lomljenje vej. "Na drevesih je že listje, površina je velika, sneg je bil moker. Največ škode je bilo narejene včeraj zvečer, danes je že bolje. Če ne bo novega snega, danes škode ne bo več," pravi Matjaž Maležič, inženir sadjarstva iz Sadne drevesnice Studenec, enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.
Bolj občutljiva so drevesa, ki so bolj krhkega lesa in tista, ki niso bila obrezana. "Predvsem so občutljivi ribezi, maline, sibirske in ameriške borovnice – grmički, kjer je veje pripogibalo do tal," o posledicah snega pravi Maležič.
Lastnikom sadnega drevja svetuje, naj drevesa pregledajo in otresejo morebitne ostanka snega z dreves. "Kjer je kaj odlomilo, je treba obvezno odrezati veje in rane, ki so nastale, zamazati s cepilno smolo, da se bodo pozneje lepo zaraščale," pojasnjuje Maležič in dodaja, da so največje rane predvsem na deblih. Z mazanjem ran je treba počakati, dokler se te ne posušijo, saj lahko pride do gnitja, če prehtiro zapremo rano. "Ko bo malo topleje, je drevesa treba poškropiti s kakšnim listnim gnojilom, da se te rane zarasejo. Mogoče je treba dodati tudi kakšne vitaminske pripravke ali pripravke iz alg, da drevesa pridejo v kondicijo, ker to je bil vendarle šok zanje."
Kot pravi Maležič, sneg kot tak ne vpliva toliko na samo letino. "Na območjih, kjer bodo zdaj nekaj dni temperature pod ničlo, bo nekaj škode zaradi mraza. V nižinah pa je škoda nastala že v preteklih dneh, ko je bila slana," je povedal.
