Zima poleg snega, s katerim tudi letos ni bila najbolj radodarna, prinese še krajše in turobnejše dni. Čeprav se ti od 21. decembra počasi podaljšujejo, manjša količina sončnih žarkov in nizke temperatue slabo vplivajo na človeški organizem. Verjetno se tudi vi kdaj zalotite, ko bi ves dan najraje preležali v topli postelji, ali se morda počutite brezvoljno, otožno, otopelo in ste na sploh brez energije? Potem obstaja verjetnost, da ti dejavniki vplivajo tudi na vas.
V primeru, ko že imate izkušnje z zimsko depresijo, svetuje, da preventivno nekaj časa na prostem preživljate že v začetku jeseni. Kot pravi, je za razvoj zimske depresije sicer zelo odvisno tudi to, v kolikšni meri na splošno skrbite za svoje fizično in duševno zdravje.
Veliko lahko naredite že s prehrano
Poleg že omenjene fizične aktivnosti in izpostavljenosti naravni svetlobi je pomembna tudi prehrana, saj prehranske navade že same po sebi v veliki meri vplivajo na duševno odpornost. Čehova na tem mestu izpostavlja varovalni učinek vitamina D, ki ga zaužijemo z mastnimi ribami, nekaterimi gobami, mlečnimi izdelki, lahko pa tudi v obliki prehranskega dodatka. Priporoča tudi uživanje živil, kot so semena in oreščki (čia, sezam, sončnično in laneno seme, pistacije, indijski oreški, mandlji, lešniki), soja, mastni siri ter ribe in meso, ki vsebujejo aminokislino triptofan, iz katerega nastaja hormon serotonin.
Občutimo jo na različne načine
Čeprav razvoja sezonske afektivne motnje (SAM) ali "zimske depresije" še ne razumemo povsem, so za nastanek tega sindroma ključne motnje v regulaciji dnevno-nočnega oziroma cirkadianega ritma. "Organizem gre vsakodnevno skozi svoj notranji cikel, ki zajema specifične poraste in upade različnih hormonov, telesne temperature, krvnega pritiska, aktivnosti tkiv ... Ta cikel se v veliki meri ravna po dnevni svetlobi in s tem v zvezi nastane težava. V zimskem času je dnevne svetlobe manj oz. je manj intenzivna, hkrati pa smo v sodobnem okolju izpostavljeni številnim virom umetne svetlobe. Tako pride do motenj v svetlobni komunikaciji in organizem težje zaznava dele dneva, po katerih bi notranji ritem uravnaval," nastanek sezonske depresije z biološkega vidika razloži psihoterapevtka.
Psihoterapevtka nadaljuje, da se v nekaterih primerih lahko sočasno pojavljajo tudi tesnoba, razdraženost in nespečnost, ki so najverjetneje posledica frustracije zaradi nezadovoljenih potreb po počitku in miru.
"Iz opisane simptomatike morda že lahko sklepate, da zimska depresija v svoji naravi morda ni tako patološka, kot se kaže v našem okolju, ker ima umirjanje organizma v zimskem času določeno funkcijo. V naravnem kontekstu lahko zimsko depresijo razumemo kot prilagoditev na okoliščine obdobja, ko organizem varčuje z energijo. Ob sodobnem načinu življenja so simptomi mogoče celo okrepijo kot obrambna reakcija organizma, ki je evolucijsko programiran, da se pozimi umiri, življenjske obveznosti pa tega ne dopuščajo," pravi Malka Čeh.
Zbolijo večinoma ženske
Čeprav neposrednih podatkov pojavnosti za Slovenijo nimamo, ker se motnja pri nas uvršča v splošno diagnostična kategorijo "druge trajne razpoloženjske motnje", lahko do številke pridemo iz podatkov nedavne evropske študije. Ta nakazuje, da sindrom prizadene okoli 3,5 odstotka prebivalstva, kar bi v Sloveniji pomenilo 70.000 Slovencev. Ta delež sicer velja za primere, pri katerih se sindrom ponavlja, medtem ko se zimska depresija vsaj enkrat pojavi pri 10 odstotkih populacije.
Na pojavnost sindroma med drugim vpliva tudi regija, v kateri živite. Večjo ranljivost predstavljajo regije z manj dnevne svetlobe. Ne smemo pa pozabiti tudi na druge faktorje. "Nekatere študije so ugotavljale, da je v nekaterih severnih regijah kljub krajšemu dnevu manj primerov zimske depresije, ker ljudje pojedo več rib, ki so bogat vir vitamina D. Več primerov zimske depresije je tudi v urbanih okoljih, najbrž tako zaradi svetlobne onesnaženosti kot zaradi preživljanja več časa v zaprtih prostorih," je jasna Čehova.
Med najbolj ranljivo skupino posameznikov, ki zbolijo za SAM, sicer uvrščamo ženske pred menopavzo. Le nekje petina vseh primerov sindroma je diagnosticiranih pri moških. Kje se skriva razlog za to? "O razlogih za to za zdaj še ugibamo. Ena od predpostavk je močnejša povezanost ženskega hormona estrogena z delovanjem serotonina in melatonina. Najbrž pa k razmerju prispevajo tudi kulturni dejavniki, kot so družbene norme in vrednote glede spolnih vlog," odgovarja psihoterapevtka.
Pogovor sklene z navodilom, da je strokovna pomoč nujna, "ko si sami ne morete pomagati, ko bodisi že upoštevate vse smernice samopomoči in to ne zadostuje, bodisi ko potrebujete pomoč pri samem uvajanju smernic."
www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
Depresija nima zveze z vremenom. Ima pa opraviti z mnogimi drugimi razvojnimi faktorji. "psihoterapevtki" bi svetoval branje resnih študij in člankov s težo. Znanstvenih in strokovnih.