Spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje. Krepi vrsto možganskih funkcij, našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, izboljša presnovo telesa in nenazadnje izboljšuje našo odpornost in imunske odzive. "Med poskusom na miškah, ki so jim odvzeli spanje, so le-te poginile v dvajsetih do tridesetih dneh, predvsem zaradi odpovedi imunskega sistema, zaradi katerega so zbolele in umrle zaradi različnih okužb," pravi Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja.
- Strokovnjaki spanje delijo v dve glavni fazi, v t. i. REM in non-REM fazo. NonREM faza je sestavljena iz štirih stopenj globokega spanca, medtem ko med REM fazo sanjamo večino svojih sanj.
Čiščenje možganov
Poznavanje faz spanja je sicer pomembno pri razumevanju in ustvarjanju pogojev za kakovosten in dolg spanec. "V obdobju spanja, ko tudi sanjamo, to je REM spanje, je na primer možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti. In tudi v tej fazi spanja se dogajajo različna nihanja; hitri porasti krvnega tlaka, srčne frekvence. To je obdobje spanja, ki je sicer normalno, vendar je lahko nevarno za nekatere srčno-žilne dogodke," je povedala strokovnjakinja. Pred desetimi leti so raziskave opozorile na še eno, zelo pomembno funkcijo spanja, je dodala. "V spanju poteka nekakšno čiščenje možganov. Odplavljajo se toksični razgradni produkti, ki se tvorijo preko dneva v presnovi in te degenerativne snovi se v spanju izplavljajo."
Kvaliteten spanec je brez dvoma eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje in počutje. To lahko opazimo že samo, če eno noč ne spimo dobro. Ob tem se mnogi ne zavedamo posledic pomanjkanja spanja (slika spodaj).
- Če boste neprekinjeno budni 17 do 18 ur boste delali napake pri vožnji, ki so podobne tistim, ko je stopnja alkohola v krvi 0,5 mg/l.
- Če boste neprekinjeno budni 24 ur se ta podobnost poveča na 1,0 mg/l. Sicer je 20 odstotkov prometnih nesreč posledica neprespanosti.
Zaradi pomanjkanja spanja pa lahko celo resno zbolite, saj lahko poveča tveganje za bolezni, kot je rak, in vodi do prezgodnje smrti. Povzroča prekomerno telesno težo, visok krvni pritisk, bolezni srca in spremembe razpoloženja. "Ko smo nenaspani, nas po eni strani daje večja lakota, saj je znižan hormon, ki nam daje občutek sitosti. Po drugi strani je povišan hormon, ki spodbuja lakoto. Če smo več budni, imamo seveda več priložnosti, da jemo. Ob tem imamo še manjšo porabo energije, kar vodi v debelost in metabolni sindrom, kar prinaša sladkorno bolezen," je še opozorila Gnidovec Stražišar.
Le tretjina odraslih
Slovenci spimo premalo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zadnje raziskave, ki so jih izvedli, kažejo, da glede na priporočila za odrasle, kar je od 7 do 9 ur spanja dnevno, v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih, in sicer 33% moških in 37% žensk med 18. in 74. letom starosti, ter le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov, ki bi morali spati 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, upada.
Na spanje precej vplivala tudi epidemija covida-19.
Kot ugotavljajo na NIJZ, se je povečal pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije je na porušeno spanje vplivalo tudi šolanje in delo od doma, ki je še dodatno poslabšalo ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi in narasla uporaba elektronskih naprav pred spanjem. "Z neurejenim ritmom spanja se porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar lahko posledično vodi v različne kronične bolezni. Zato je potrebno za kvalitetno spanje skrbeti tudi v času dela od doma, saj nam le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogoča dobro psihofizično delovanje," dodajajo na NIJZ.
Spanje otrok: Če zamudi tisti čas, ko bi moral zaspati, začne telo proizvajati kortizol in celo adrenalin (hormone, ki stimulirajo telo), zaradi česa postanejo živahni in ne morejo zaspati.
Koronasomnija
V času epidemije so britanski znanstveniki ugotovili, da se je število ljudi, ki trpijo zaradi nespečnosti precej povišalo; če je prej zaradi tega trpel vsak šesti, po prvem valu pandemije že vsak četrti. Dodatna raziskava je pokazala, da je pri vsakem drugem "nespečnežu", glavni vzrok pandemija koronavirusa.
“Koronasomnija," je besedna zveza, ki se uporablja za opredelitev niza motenj spanja zaradi pandemije. "Ne gre le za težave s spanjem ponoči, ampak tudi za čezmerno dnevno utrujenost. Klasični znaki vključujejo tri ali več noči slabega spanca na teden, situacije, ko potrebujete 30 minut ali več, da zaspite. Ali pa imate težave s spanjem sredi noči, zbujanje pa sproži povečana tesnoba zaradi zdravja, denarja ali stresa v odnosih."
dezurni@styria-media.si
