Poraba in vrednost predpisanih zdravil iz leta v leto naraščata, strokovnjaki pa to pripisujejo vse večjemu številu starejših in dejstvu, da smo ljudje danes veliko bolj obveščeni o svojih boleznih in posledično tudi zdravilih.
Za pol milijarde tablet, vendar to še zdaleč ni vse
Tudi v Sloveniji je poraba zdravil iz leta v leto večja, najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki bodo v kratkem objavljeni tudi v posebni brošuri pa kažejo, da je bilo v letu 2018 izdanih 18.184.143 receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 516.731.216 evrov. Podrobnejša analiza podatkov za leto sicer še ni razpolago, "publikacija bo najverjetneje izdana v v prvi polovici leta 2019," so nam pojasnili na NIJZ.
Podatkov o porabi zdravil brez recepta ni
Seveda so tukaj še druga, tako imenovana podporna zdravila. Ponudba in poraba zdravil brez recepta se drastično povečujeta, naše zdravstvo pa kot kaže nad tem nima prave kontrole. "Podatkov o porabi zdravil brez recepta nimamo, na NIJZ pa načrtujemo tudi možnost spremljanja porabe le-teh," dodajajo. Sicer je po navedbah NIJZ spremljanje porabe zdravil eno izmed pomembnih področij javnega zdravja, trend porabe zdravil pa pripomore pri načrtovanju in sprejemanju zdravstvenega varstva.
V desetih letih za desetino več receptov
Ena od takšnih analiz nam pokaže, da je število izdanih receptov v letih 2004 do 2015 poraslo za 21,5 odstotka. Tudi stroški za zdravila, izdana na recept, so iz leta v leto večji, v primerjavi z letom 2017, so se lani povečali za slabih sedem odstotkov.
Število izdanih receptov Stroški
- 2004 14.431.000 377,8 milijonov evrov
- 2005 14.659.000 404,5
- 2006 14.737.000 423,8
- 2007 15.511.000 427,4
- 2008 15.795.000 448,8
- 2009 15.986.000 464,6
- 2010 16.247.000 474,3
- 2011 16.736.000 470,0
- 2012 16.763.000 454,4
- 2013 17.005.000 451,1
- 2014 17.153.000 432,3
- 2015 17.540.000 460,0
- 2016 17.738.000 466,7
- 2017 17.919.000 484.2
- 2018 18.184.000 518.7
Anamneza družbe: Anksioznost in depresija
Glede na podatke o izdanih receptih oziroma na trend porabe zdravil, ki po NIJZ "pripomore pri načrtovanju in sprejemanju zdravstvenega varstva," lahko na primer ugotovimo, da je naša družba iz leta bolj anksiozna in depresivna. Psiholeptiki (kamor sodijo tudi antipsihotiki) so zadnja leta druga najpogosteje predpisana skupina zdravila skupine N (zdravila z delovanjem na živčevje). Med njimi občutno prednjačijo antipsihotiki.
Za leto 2017- od takrat so tudi zadnji podatki- je bilo predpisanih kar 417,6 tisoč receptov v vrednosti skoraj 2,6 milijona EUR, na 1000 prebivalcev je bilo predpisanih 202 receptov. Zajetna publikacija NIJZ Duševno zdravje otrok in mladostnikov ob tem prinaša še dodatne in skrb zbujajoče podatke, da vse več mladih potrebuje antidepresive, anksiolitike (zdravila proti anksioznosti) in psihostimulanse (zdravila proti hiperaktivnosti).
Po nepotrebnem in brez posveta
Za nami je sezona gripe, obdobje, ko so bile lekarne še posebej polne, zaužilo se je tudi ogromno zdravil v podporo zdravljenju, od tablet do sirupov, za katere so mnogi zapravljali po nepotrebnem. Tukaj so še analgetiki in antipiretiki, ki jih večina jemlje brez posvetovanja z zdravnikom ali farmacevtom.
Koliko je takšnih ljudi, na naši lekarniški zbornici nimajo podatka. Ugotavljajo le, da se ponudba zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja v Sloveniji stalno veča: "S podatki o porabi zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja lekarniška zbornica ne razpolaga. Uradno bazo o porabi zdravil vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prav tako zbornica ne razpolaga s podatkom, v kolikšni meri se je povečala poraba zdravil brez predhodnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom," nam je odgovorila Špela Bernik Golubić z Lekarniške zbornice Slovenija.
Takšnih državljanov kar 60 odstotkov
Podatke o tem, koliko ljudi jemlje zdravila brez predhodnega posveta s strokovnjakom, pa so nedavno zbrali na Hrvaškem. Na tamkajšnji lekarniški zbornici so zapisali, da je takšnih državljanov kar 60 odstotkov, njihov glavni vir informacij pa je "doktor Google". Gre v glavnem z mlajše ljudi, stare pod 65 let, dodajajo. V zadnjih petih letih se je na Hrvaškem podvojilo uživanje podpornih zdravil.
Po nasvet k farmacevtu
Bolniki si zaradi nepravilne uporabe teh zdravil lahko še kako poslabšajo stanje, namesto olajšanja prihaja do dodatnih zdravstvenih zapletov. "Za odločitev oziroma izbiro je zelo pomemben strokovni premislek in dobro poznavanje področja, ki ju je pri uporabnikih samih težko pričakovati. Zato so lekarne, kot najlažje dostopne zdravstvene ustanove, prvo mesto, kjer pacienti lahko prejmejo strokovno podpro, svetovanje pa jim nudijo visoko strokovno usposobljeni kadri," dodaja Bernik Golubićeva.
Prodaja na spletu
Prodaja zdravil na spletu je v Sloveniji sicer regulirana, tako lahko spletno lekarno organizira le izvajalec lekarniške dejavnosti z dovoljenjem. "Seveda pa se na medmrežju najdejo številni drugi, tuji ponudniki, za katere slovenski predpisi ne veljajo in regulacija ni mogoča, zato je potrebna še toliko večja previdnost pri nakupih na spletu. Tako tudi ozaveščamo paciente o razlikah med ponudniki in jim svetujemo, da nakupe opravijo pri preverjenih ponudnikih, še vedno pa je ključnega pomena strokovni nasvet, ki ga lahko vedno prejmejo v lekarni."
Storitev: Pregled uporabe zdravil
Sicer se od leta 2017 lahko pacienti v Sloveniji o svojih zdravilih in drugih izdelkih za varovanje zdravja pogovorijo in individualno posvetujejo tudi v bližnji lekarni. S storitvijo Pregled uporabe zdravil, pacientom ob strokovnem pogovoru magistri farmacije svetujejo o pravilni uporabi zdravil in odgovorijo na vprašanja. Gre sicer v glavnem za plačljivo storitev pregleda uporabe zdravil, pri kateri se farmacevt pacientu osebno posvet. Zgolj za navadna vprašanja o jemanju zdravil pa naj se ne bi zaračunavalo.
Ste vedeli?
Tudi pri zdravilih na osnovi rastlin je treba poznati neželene učinke, pozoren pa je treba biti tudi na medsebojno delovanje z zdravili, ki jih že uživaj, kar pomeni, da se je pametno posvetovati z lekarniškim farmacevtom.
Bolniki, ki čakajo na operacijo, morajo prekiniti z jemanjem izdelkov iz česna, ginka, ginsenga in ingverja, saj je znano, da povečajo tveganje krvavitev. Šentjanževka pa podaljša čas narkoze.
Bolnikom po presaditvi organov odsvetujejo uživanje šentjanževke, ameriškega slamnika in grenivke, saj lahko pride do zavrnitve presajenega organa.
Bolnikom, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, odsvetujejo sočasno uporabo česna, ginka, ginsenga in grenivke, saj se poveča tveganje krvavitev. Nasprotno šentjanževka zmanjša učinkovanje teh zdravil in poveča tveganje infarkta in možganske kapi.
vanda.levstik@zurnal24.si
Nizozemcu osebni zdravnik lahko prepiše namesto antidepresivov ipd. jajc tudi branje knjige recimo, pa še kej bi se našlo
Ja zdravstvo in zdravje vse je povezano z ogromnimi vsotami denarja.
Ja a ni to normalno, zdravnik ti napiše tablete in te nagoni delat. Ne vpraša, če lahko, ne pošlje k specialistu, ker enostavno nima časa se ubadati s teboj. Če pa slučajno prideš nazaj ti napiše še močnejše, pa čeprav… ...prikaži več napol omamljen delaš, dokler se ne zgodi nekomu nekaj. Zdravniki pa od vseh teh akviziterjev ki hodijo po njihovih amulantah dobivajo provizije, nagrade in "darilca", če predpišejo njihova zdravila