Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 odstotka populacije in več kot en odstotek ljudi, starejših od 65 let. Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno. Med preživelimi je vsaj ena polovica trajno onesposobljenih, zaradi česar ta bolezen pomeni v svetu in pri nas prvi vzrok zmanjšane motorične, kognitivne, govorne in socialne zmožnosti.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji v zadnjih letih zdravi zaradi možgansko-žilnih bolezni okoli 4.400 oseb na letno, okoli 2.100 jih umre. Delež možganske kapi zajema 10 odstotkov vseh smrti, v Sloveniji pa je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let podvoji.
Največ možganskih kapi v pomurskih občinah
Najvišja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi je v pomurski regiji, najnižja pa v osrednjeslovenski. V okviru zadnjih podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah so ugotovili, da je rekorder pomurska občina Odranci, od koder prihajajo podatki, da je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi 6,1 (slovensko povprečje je sicer 2,6 na 1000 prebivalcev.)
Nasploh je možganska kap eden vodilnih vzrokov smrti in invalidnosti po vsem svetu in še posebej v ZDA. Če so dejavniki tveganja bolj ali manj vsakomur znani (kajenje, prekomerno uživanje alkohola, premalo gibanja, nezdrava hrana, stres), so znanstveniki tokrat vzeli pod drobnogled dolžino spanja kot še en potencialni dejavnik tveganja.
Izsledki kitajske raziskave, pred dnevi objavljene v znanstveni reviji Neurology, pa dokazujejo povezavo med dnevnim dremanjem, čezmernim spanjem in tveganjem za možgansko kap. Ekipa raziskovalcev z Univerze za znanost in tehnologije Huazhong je zbrala informacije o spalnih navadah in zdravstvenem stanju 31.750 ljudi.
Študija nakazuje, da imajo tisti, ki spijo več kot devet ur na noč ali si privoščijo predolg popoldanski spanec za 85 odstotkov večjo verjetnost, da bodo razvili možgansko kap.
O koristnosti popoldanskega dremeža in znanstvenih ugotovitvah ob tem smo na našem portalu že pisali in opozorili, naj ne bo ta dremež daljši od pol ure. Da to drži, ugotavlja tudi ta najnovejša raziskava, pri kateri so ugotovili, da imajo ljudje, ki spijo 90 minut popoldne, za 25 odstotkov večje tveganje za kap kot ljudje, ki popoldne sploh ne spijo ali pa spijo le 30 minut.
Mislimo, da bi morali ljudje, zlasti ljudje srednjih let in starejši, bolj paziti na svoj čas, ki ga preživijo v postelji, in na kakovost spanja, da preprečijo možgansko kap. Ni povezano s tveganjem spanja in možganske kapi, vendar so nekatere prejšnje raziskave pokazale, da sta pretirano spanje in slaba kakovost spanja povezana z visokim holesterolom in debelostjo, ki sta dejavnika tveganja za srčne bolezni in možgansko kap.
Nihče od udeležencev - ki so bili v povprečju stari 62 let - na začetku študije ni imel možganske kapi ali kakšnega drugega resnega zdravstvenega stanja. Udeleženci so odgovarjali na vprašanja o njihovih vzorcih spanja in navadah spanja, raziskovalci pa so klinično spremljali skupino v povprečju 6 let. Skupina je ugotovila, da je imelo osem odstotkov udeležencev navado spati več kot uro in pol popoldne, 24 odstotkov jih je poročalo, da spijo vsak dan vsaj 9 ur. Med študijem je bilo med udeleženci 1.557 kapi. Tisti, ki so spali devet ali več ur na noč, so imeli za 23 odstotkov večjo verjetnost za možgansko kap kot tisti, ki so redno spali le 7 do 8 ur vsako noč.
Raziskovalci znova opozarjajo, da ima kakovost spanja pomembno vlogo; ljudje, ki poročajo o slabi kakovosti spanca, so imeli za 29 odstotkov večjo verjetnost možganske kapi kot tisti, ki spijo dobro. Če se ob tem spopadajo še z visokim krvnim tlakom ali diabetesom ali ob tem mogoče še kadijo in pijejo, je tveganje za to hudo bolezen še kako veliko.
Raziskovalci priznavajo nekatere pomanjkljivosti v študiji, ki je bila med drugim opazovalna, kar pomeni, da ne dokazuje vzročnosti. V njej tudi niso upoštevali motenj spanja, kot je na primer spalna apneja, kar bi prav tako lahko vplivalo na končne rezultate. "Potrebnih je več raziskav, da bi razumeli, kako spanje povezano s povečanim tveganjem za možgansko kap, vendar so prejšnje študije pokazale, da predolgo spanje vpliva na ravne holesterola in povečani obseg pasu, kar so dejavniki tveganja za možgansko kap," je za Medical News Today pojasnil vodilni avtor študije. "Poleg tega lahko predolgo nočno in popoldansko spanje nakazujeta na neaktiven življenjski slog, ki je povezan tudi s povečanim tveganjem za možgansko kap."
kaj pa more človek, če preveč spi, vem za primere ko spijo več kot 12 ur, verjetno tudi zaradi tablet ... kap kot kap, nič slabega, če te dokončno rukne, tisto na pol, da si pol hrom, pa ne moreš… ...prikaži več govorit ali pa hodit in podobno, no to pa je sranje, ja to pa je problem