Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je imela letos nekaj več sreče kot lani pri kadriranju. Generalno direktorico je letos dobil Onkološki inštitut Ljubljana. Čeprav se je okoli imenovanja Zlate Štiblar Kisić, ki je bila pred tem pomočnica generalnega direktorja za pravne zadeve, dvigalo kar nekaj prahu, jo je vlada na koncu podprla.
S položaja generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) se je jeseni poslovil dolgoletni direktor zavoda Samo Fakin, ki pa za vnovičen mandat kljub podpori upravnega odbora in skupščine ZZZS ni imel podpore politike. Začasno je kot v. d. direktorja na njegov stolček sedel Marjan Sušelj, ki se je tudi prijavil za direktorja ZZZS. Podporo mu je že izrekla skupščina zavoda, končno besedo pa bo imel DZ.
Je pa največja zdravstvena ustanova v državi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, po številnih neuspešnih razpisih in kandidatih v pretekih letih dobila generalnega direktorja s polnim mandatom. To je Andraž Kopač, ki je med drugim tudi vodil podjetje Alpina ter bil poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije. Ob nastopu mandata je napovedal predvsem spopad z resnimi finančnimi težavami bolnišnice.
Finančne injekcije za reševanje nakopičenih težav
UKC Ljubljana je v prvem polletju ustvaril 12 milijonov evrov minusa, bolnišnice skupaj pa 19,3 milijona evrov. Rezultati poslovanja bolnišnic v letošnjem prvem polletju so bili tako slabši od rezultatov v enakem obdobju lani, čeprav so bolnišnice z izjemo UKC Ljubljana za konec leta napovedale pozitivni rezultat.
Finančne težave v zdravstvu, zlasti bolnišnic so posledica predvsem varčevanja v zdravstvu v preteklih letih, ko so se cene zdravstvenih storitev linearno zniževale. Posledično so se tudi daljšale čakalne dobe.
Ob večjem zaposlovanju v državi se je letos tudi nekoliko zapolnila zdravstvena blagajna, kar je omogočilo, da je zdravstvo letos dobilo nekaj finančnih injekcij. Tako so letos za dodatne storitve, torej za skrajševanje čakalnih dob namenili 16,7 milijona evrov, poleg tega so v drugi polovici leta za 3,6 odstotka povišali cene zdravstvenih storitev, kar je za zdravstvene zavode skupaj naneslo 37,8 milijona evrov.
Kljub temu pa so se čakalne dobe v letošnjem letu podaljšale. V enem letu je število čakajočih za prvi ambulantni pregled naraslo za več kot 5.000 bolnikov, nad dopustno dolgo jih je čakalo skoraj 3.000 več kot 1. decembra lani. Še bolj zaskrbljujoče številke o številu čakajočih na zdravstvene storitve. 1. decembra letos je na zdravstvene storitve čakalo 17.000 več bolnikov kot lani ob tem času, nad dopustno čakalno dobo jih je čakalo skoraj 11.000 več kot lani.
Tudi projekt skrajševanja čakalnih dob
Za skrajševanje čakalnih dob vlada pripravlja pilotni projekt, ki je rezultat pogajanj z zdravniškim sindikatom Fides. Zdravniki so namreč novembra dva tedna stavkali v obliki 40-urnega delovnega tednika. Že to je v bolnišnicah povzročilo večje težave, tik pred zaostritvijo stavke pa so se z vlado uspeli dogovoriti.
A je ta dogovor, ki je težak okoli 55 milijonov evrov in je osnova za pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe za zdravnike, povzročil težave vlade pri pogajanju z ostalimi sindikati javnega sektorja in pravi vihar v koaliciji. Več kot teden dni namreč v koaliciji niso uspeli raztolmačiti, kaj sporazum s Fidesom sploh prinaša. Ob nepodpori koalicijskih SD in DeSUS so sporazum vendarle potrdili na vladi, a le z glasovi SMC.
Kolar Celarčeva, ki je že nekaj časa na prepihu, ima v DeSUS in SD sicer vse šibkejšo podporo. Ob interpelaciji, ki jo je vložila SDS, je DeSUS denimo ministrico podprla ob pogoju, da do 12. decembra predstavi zdravstveno reformo.
Reformne zakone na področju zdravstva je Kolar Celarčeva predstavila nekaj dni pred rokom, a tudi s tem koalicijskih vrst ni v celoti zadovoljila. Ji pa trdno ob boku stoji premier Miro Cerar, ki je prepričan, da gre ministrica s predlogi v pravo smer.
Ključne rešitve še pod vprašajem
Osrednja vprašanja v okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v koalicijski pogodbi opredeljen kot ključen zakon reforme, namreč ostajajo odprta. Izračuni o tem, kako nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, urediti košarico pravic in področje financiranja pa še niso znani.
Trenutno med ministrstvoma za finance in zdravje potekajo usklajevanja, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pa pričakuje, da bodo rezultate teh usklajevanj predstavili v začetku januarja.
Od težko pričakovane zdravstvene reforme je Kolar Celarčevi pod streho uspelo spraviti le zakon o lekarniški dejavnosti, pa tudi pri sprejemanju tega se je v koaliciji zapletalo. Letos je bila tudi sprejeta novela, ki zaostruje uporabo tobačnih izdelkov.
Za prihodnje leto ostajajo tako na dnevnem redu predlog novele o zdravstveno dejavnosti, ki ji zdravništvo nasprotuje, nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti, novela zakona o pacientovih pravicah, ki je že v javni razpravi, morda tudi zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.
Zdravstvo je letos konec avgusta sicer zaznamoval tudi tragični dogodek v Izoli, ko je bolnik umoril svojega zdravnika, zraven pa še policista. Medtem pa se je marca začelo sojenje zdravniku Ivanu Radanu, ki je med drugim osumljen šestih umorov iz morilske sle.
