Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezen, ki se ji posveča premalo pozornosti in pri več kot polovici bolnikov dolgo ostaja neodkrita. Bolniki namreč težko sapo najpogosteje pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, ki je glavni vzrok za pojav te bolezni.
Bolezen kadilcev
Najučinkovitejši ukrep je prenehanje kajenja, pljuča so namreč organ, ki se nenehno obnavlja. Strokovnjaki opozarjajo, da se nastale škode ne da popolnoma popraviti, vendar se da bolniku pomagati. Zato je pomembno zgodnje odritje bolezni.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen KOPB je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. V Sloveniji za posledicami KOPB letno umre od 500 do 600 ljudi.
Izmerite si, kako delujejo vaša pljuča
Društva pljučnih in alegrijskih bolnikov vas vabi, da podrobneje spoznate KOPB oziroma se udeležite merjenja pljučne funkcije. Ob svetovnem dnevu bolezni, ki je danes, vas vabijo v UKC Maribor, od 9. do 13. ure, v Zdravstveni dom Ljubljana - Šiška, kjer si lahko funkcijo pljuč izmerite od 9. do 13.ure, v Bolnišnico Izola pa vas vabijo od 10. do 14.ure.
Zdravljenje s kisikom na domu
Najpogostejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa, ki se sprva pojavi le ob telesnem naporu: "Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Običajno jo bolniki pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenjo izreden napor. V tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje," opozarjajo na društvu in dodajajo, da je takih bolnikov je v Sloveniji več kot 400, vseh bolnikov s KOPB pa med 50 do100 tisoč.
