Svetovni teden kontinence poteka vsako leto od ponedeljka do nedelje v zadnjem tednu meseca junija. Inkontinenca je neželeno in neprostovoljno uhajanje urina ali blata, ki prizadeva približno 400 milijonov ljudi po vsem svetu. V preteklosti so bili različni vzroki, ki vplivajo na mehur in črevesje, pogosto neprijetna ali "tabu" tema, zato so bile tovrstne zdravstvene težave podcenjene in pogosto niso bile diagnosticirane. Raziskave so pokazale, da manj kot 40% oseb z urinsko inkontinenco o svoje težave omeni zdravniku ali medicinski sestri, ta delež pa je še nižji pri tistih, ki imajo inkontinenco blata. Zaradi tega zdravstveni delavci tovrstnih težav niso ustrezno obravnavali, kljub znatnemu vplivu, ki ga imajo na zdravje posameznikov, njihovo samozavest in kakovost življenja. Svetovni teden kontinence želi javnost opozoriti in povečati ozaveščenost o teh težavah ter opolnomočiti in spodbuditi bolnike, da poiščejo strokovno pomoč in izboljšajo svojo kakovost življenja.
V letošnjem letu je osrednja tema tedna kontinence opozorilna vloga, ki jo ima inkontinenca. Celo nekateri medicinski poklici se premalo zavedajo, da je inkontinenca lahko simptom hujših bolezni, kot so sladkorna bolezen, multipla skleroza, rak prostate, rak jajčnikov, rak maternice, rektalni rak ali demenca. Zato bi morali presejalni testi za motnje v delovanju izločil postati del splošne preventive v javnem zdravstvu, saj lahko spremljanje težav pri izločanju zazna tudi te bolezni v zgodnejši fazi in je zato njihovo zdravljenje bolj obvladljivo. Kljub temu pa so iz programov javnega zdravja izključene tudi težave pri izločanju urina. Ob inkontinenci je potrebno razmisliti tudi o pregledu, saj gre lahko za prikrito resno zdravstveno težavo.
Slovenija je ena izmed najhitreje starajočih se družb v Evropi, zato lahko služi tudi kot dober primer hitro starajočega se prebivalstva. Kljub razveseljivim podatkom o rojstvih iz prejšnjih let se bo želja po otrocih v prihodnosti zmanjšala, saj se v naslednjih desetletjih med ženskami zmanjšuje trend naklonjenost rojstvu otroka. Ob tem pa se ženske, ki rodijo otroka, za to odločajo kasneje. Čeprav bi priseljevanje v prihodnosti lahko obrnilo ta trend, do tega za enkrat še ni prišlo. Opazimo lahko tudi, da so bolj izobraženi pari manj naklonjeni starševstvu. Ob upoštevanju teh okoliščin se bodo demografske spremembe le še okrepile v smeri starajoče se družbe, kar je mogoče videti tako v mestih kot tudi v primerjavi z okoliškimi državami.
Na podlagi raziskav, izvedenih med Slovenci, lahko vidimo, da ima 20-30% mladih žensk težave z urinsko inkontinenco, med tistimi srednje starosti 30-40%, med starejšimi pa 30-50%. Pri moških so številke približno polovico manjše kot pri ženskah, čeprav so zaradi starajoče se družbe prav tako v porastu. V Sloveniji ima težave z inkontinenco 31% žensk med 45. in 50. letom in 56% žensk, starejših od 70 letu.
Po predhodnih ocenah se 35% žensk v Sloveniji, starejših od 20 let, in 17,5% moških med življenjem sooča z določeno obliko inkontinence, skupaj je prizadetih skoraj 440.000 ljudi, kar predstavlja 26% celotnega odraslega prebivalstva. Ti podatki kažejo, da je inkontinenca ena najpogostejših zdravstvenih težav pri nas. Slovenska družba je ena od najhitreje starajočih se v Evropi, zato naj bi se države članice EU soočile s tem zdravstvenim in socialnim izzivom. V prizadevanju za zmanjšanje družbene stigme naj bi snovalci zdravstvene politike inkontinenco predstavljali kot "bolezen prebivalstva", zdravstveni strokovnjaki pa bi morali pacientom zagotoviti informacije in jih ozaveščati, naj ne skrivajo svojih težav in naj o njih spregovorijo. Zdravstvene zavarovalnice se ne bi smele omejevati le na zmanjševanje s tem povezanih zdravstvenih stroškov, ampak tudi na izboljšanje življenjskih pogojev.
Projekt SuhDan
Projekt "SuhDan - Opolnomočenje oseb z motnjami kontinence in zmanjševanje stigme inkontinence v slovenski družbi", v organizaciji Inštituta Emonicum iz Ljubljane s partnerjema Univerzitetni klinični center Maribor in Inkont – Humanitarna organizacija Maribor, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, je namenjen ozaveščanju slovenske javnosti o razširjenosti inkontinence ter različnih oblikah pomoči vsem, ki se soočajo z njenimi problemi.
V okviru projekta SuhDan potekajo predavanja in delavnice, na katerih se udeleženci seznanijo z različnimi vzroki in oblikami pomoči ter preventivo inkontinence. Z naraščanjem dolgoživosti postaja inkontinenca, ki je sicer prisotna v vseh starostnih skupinah, tudi vse bolj pomemben geriatrični sindrom. Ima več vzrokov in je zaradi stigme, sramu in stresa najbolj prikrivana individualna težava, pogosto tudi razlog za diskriminacijo in staromrzništvo z velikim zdravstvenim, socialnim in ekonomskim vplivom.
Ob upoštevanju učinkovitih samooskrbnih ukrepov, zdravljenja z zdravili in zagotavljanja polne socialne vključenosti s pripomočki za inkontinenco, s katerimi je možno aktivno in zdravo živeti, je projekt hkrati poziv odločujočim zdravstvenim, socialnim in političnim deležnikom, da si ob upoštevanju v bolnika usmerjenih etičnih vrednot prizadevajo za kakovost življenja prizadetih z motnjami kontinence, njihovo dostojanstvo in socialno vključenost, da ne zmanjšujejo njihovih pravic, da pri oblikovanju strategij in smernic upoštevajo Evropske strokovne smernice in kazalnike kakovosti, da ob tem strokovna področja povezujejo z društvi bolnikov in lokalnimi skupnostmi, da zagotovijo strokovno pripravljenost zdravstvenega in negovalnega kadra in neodvisnost ter avtonomijo odločanja oseb z različnimi motnjami kontinence.
