V okviru 10. krajinskega foruma LE:NOTRE inštituta je mednarodni natečaj z uradnim naslovom The Port Island of the Future: Art-driven revitalisation of the local cityscape organizirala Fakulteta za arhitekturo in oblikovanje, ki deluje na Akademiji za likovno umetnost v Gdansku. Cilj natečaja je bil iskanje celovitih pristopov k načrtovanju mestne in naravne krajine in raziskovanje vloge krajine v splošni razvojni dinamiki mesta.
Med 37 prispelimi rešitvami z vsega sveta je mednarodna žirija, ki so jo med drugim sestavljali predstavniki Združenja evropskih krajinskoarhitekturnih šol, inštituta LE: NOTRE in Poljske zveze krajinskih arhitektov, kot najboljšo prepoznala Polishing Amber (Polirani jantar). To so pod mentorstvom profesorice Darje Matjašec in asistenta Nejca Florjanca v okviru magistrskega študija pri predmetu Studio 2 izdelale študentke Urška Didovič, Zala Dimc, Klara Korenčan in Miša Kranjc.
Od deževnih vrtov do kulturnega središča
Rešitev po analogiji jantarja, ki so ga nekoč nabirali na območju Port Islanda, vzpostavlja vez med ostanki krajin s »poliranjem« in gradi na odpornosti krajine. Revitalizacijo otoka gradi na zeleni infrastrukturi, ki zabriše močno izražene meje rabe zemljišč in združi ohranjene edinstvene ekosisteme s koristmi boja proti podnebnim spremembam. Cilj, da se vloga krajine na tem območju vzpostavi nazaj, se doseže z infiltracijskimi parki, deževnimi vrtovi, gozdovi in naravnimi parki, kar je tudi koristno za razvoj rekreacijske funkcije, so v zmagoviti nalogi zapisale študentke.
Z novoustanovljenim umetniškim, znanstvenim in zadružnim centrom Amber na območju železniške remize in popravljalnic vlakovnih kompozicij se na otoku pojavljajo nova delovna mesta in priložnosti. Z javnim potniškim prometom postane Port Island dostopnejši tudi za prebivalce iz Gdanska. Ustvarjanje raznolikega, kulturno bogatega jedra v Przeróbki, vzbuja zanimanje, zaposljivost in priseljevanje, zlasti med mladimi umetniki in družinami.
Študentke krajinske arhitekture Klara Korenčan, Miša Kranjc, Urška Didovič in Zala Dimc
Mednarodna žirija je v komentarju svoje odločitve zapisala, da jih je zmagovalna rešitev presenetila s pristopom, usmerjenim v prihodnost, in k rešitvam, ki ljudi, naravo in industrijo integrirajo v trajnostni koncept. Kaže na inovativno vizijo prihodnosti, ki daje pristaniškemu otoku novo identiteto.
Otok velik kot Ljubljana
Port Island je približno enako velik kot mesto Ljubljana. Polotok Westerplatte, kjer se je začela druga svetovna vojna, pa je približno velik kot hrib z ljubljanskim gradom, je za Žurnal24 pojasnila Darja Matjašec, mentorica zmagovalne ekipe. (Mimogrede: drugo nagrado je prejela nemška ekipa študentov iz univerz Nürtingen-Geislingen in Weihenstephan-Triesdorf, tretjo pa študenti iz Agronomske univerze Huazhong na Kitajskem).
Port Island doslej ni dobil ustrezne vloge v razvoju Gdanska. Tja so umeščali dejavnosti, kot so industrija, pristanišče, veliki infrastrukturni koridorji, povezani s pristaniščem, zapore, blokovska naselja za delavski razred, ogromna vrtičkarska območja ... Vmes so ostali fragmenti prvobitne narave in zanimiva kulturna dediščina, peščena severna obala s pogledom na pristaniške žerjave je priljubljeno kopalno rekreacijsko območje prebivalcev Gdanska. Vsemu temu je bilo v prostoru potrebno najti nov smisel, saj ima Port Island v zavesti prebivalcev Gdanska negativno konotacijo. »Študentke so ta smisel videle v prepoznavi večje vrednosti krajine, tako mestne kot naravne, ki je najmočnejši povezovalni element v prostoru. Glede na to, da se prebivalstvo na Port Islandu zmanjšuje in se tudi hitro stara - je namreč visoko nad povprečjem Gdanska in same Poljske - smo s študentkami iskali možnosti, kako povečati kakovost bivanja in tja privabiti mlajšo populacijo,« je komentirala Darja Matjašec.
O tem, ali je možno, da bi bil otok dejansko urejen v prihodnje, kot so si zamislile njene študentke, pa je profesorica odgovorila, da je bil v mednarodni komisiji tudi predstavnik občinske uprave mesta Gdansk. »To pomeni, da z neobremenjenimi študentskimi rešitvami zagotovo vplivamo na njihova razmišljanja. V celoti se študentske rešitve težko uresničijo zares tudi v prostoru, lahko pa z njimi vplivamo na spremenjen odnos odločevalcev v prostoru,« je še razložila mentorica.
Tudi za drugo slovensko rešitev pod imenom Mosaic Island je značilno preizpraševanje krajine. Študentke Staša Brecelj, Polona Gorše, Liza Košutnik, Tanja Mauer in Anamarija Pernuš so prav tako pod mentorstvom Darje Matjašec in Nejca Florjanca izdelale rešitev, ki si je zaradi impresivnega sistemskega pristopa pri novem razvojnem modelu, ki poudarja varovanje krajine, prislužila častno priznanje.
Še nekaj dejstev in zanimivosti
Na polotoku Westerplatte se je 1. septembra 1939 ob 4.45 začela 2. svetovna vojna. Tedaj so iz nemške bojne ladje Schleswig-Holstein začeli streljati na Gdansk in na veliko preskrbovalno središče Westerplatte. Na veliko nemško presenečenje so Poljaki zdržali kar pet dni. V spomin na 180 branilcev polotoka tam stoji 25 metrov visok spomenik, simbol herojskega boja šibkejšega proti močnejšemu.
Gdansk je staro pristaniško in trgovsko mesto ob izlivu najdaljše poljske reke Visle v Gdanski zaliv. Je osrednje mesto severnega vojvodstva Pomorjansko. Danzig (nemško ime za mesto) je bil vključen v hanseatsko zvezo mest, med obema svetovnima vojnama pa je imel, čeprav je bil pod močnim nemškim vplivom, na podlagi versajske pogodbe status svobodnega mesta pod nadzorom Društva narodov.
Po 2. svetovni vojni je Gdansk pripadel Poljski, vse nemško prebivalstvo pa se je izselilo. Gdansk je znan po sindikatu Solidarnost oziroma po krvavo zatrti stavki pristaniških delavcev leta 1970 in veliki stavki leta 1988 pod vodstvom Lecha Walese.
V zadnjih 20 letih so stari del mesta Gdansk, ki ga imenujejo Glavno mesto in v katerem je bilo med 2. svetovno vojno kar 90 odstotkov stavb zbombardiranih in požganih, obnovili po starih načrtih.
Jantar, pravijo mu tudi zlato Baltika, je fosilna smola iz borovih gozdov. Cenjen je predvsem zaradi svoje lepote in zdravilnih učinkov, ki mu jih pripisujejo.
