S tem, ko je letos skoraj nič-energijska gradnja postala obveza vseh novogradenj, se je v ospredje bolj kot kdaj koli prej začelo postavljati modernejše koncepte. Med njimi je tudi koncept e4 gradnje, ki ga je skupaj s partnerji razvilo podjetje Wienerberger, saj izpolnjuje vse zahteve evropske direktive o energetski učinkovitosti, ter obenem v ospredje postavlja uporabniško izkušnjo. Gradnja E4 hiš, ki so enakovredne 0-energijskim hišam, je med slovenskimi potrošniki vse bolj priljubljena, saj se ponaša z optimizacijo stroškov v celotni življenjski dobi stavbe, ter obenem zagotavlja visoko kakovost bivanja.
Kakšne so pravzaprav 0-energijske stavbe? "V primerjavi s starejšimi stavbami so to primeri novih in celovito obnovljenih stavb, ki za svoje obratovanje potrebujejo neprimerno manj energije, večji poudarek pa je tudi na koriščenju obnovljivih virov energije. Gre torej za nizkoenergijske in pasivne stavbe, kot jih poznamo v praksi že dlje časa. V primeru stanovanjskih stavb naj bi bila dopustna meja za novogradnjo v kategoriji sNES (skoraj ničenergijska stavba)," je povedal dr. Praznik, ki je sicer strokovnjak na področju sistemskih rešitev, arhitekturnih in energetskih konceptov, energijske učinkovitosti in trajnostne zasnove stavb, ob upoštevanju okoljskih in ekonomskih parametrov vseživljenjskega ciklusa stavb.
Ker smo v Sloveniji že pred desetletjem z gradnjo visoko učinkovitih nizkoenergijskih in pasivnih stavb stopili na pot gradnje skoraj nič-energijskih stavb, po mnenju dr. Praznika prehod v obvezno gradnjo sNES v Sloveniji ne bi smel biti problematičen, saj se nove direktive nanašajo na višjo izhodiščno učinkovitost stavb ter omejeno rabi primarne energije za njihovo obratovanje.
sNES v Sloveniji:
"V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji zgradili že več kot 1200 visoko učinkovitih stanovanjskih sNES, torej vsaj polovico bolj učinkovitih od mejne vrednosti zanje, že s pomočjo finančnih spodbud Eko sklada. Tako lahko ocenjujemo da je ostalih stanovanjskih sNES, sicer verjetno nekoliko manj učinkovitih, še vsaj nekajkrat toliko," je povedal dr. Praznik in dodal, da opečne hiše e4 podjetja Wienerberger sicer presegajo kriterije energetske učinkovitosti na številnih področjih.
Kakšna pa je razlika v gradnji med običajnimi in 0-energijskimi hišami v ekonomskem smislu?
Čeprav se poraba energije v posameznem gospodinjstvu težko posplošuje, je poraba energije za ogrevanje v obstoječih stanovanjskih stavbah kar štirikrat višja, kot tista v novogradnjah sNES v razredu B1, ter kar pa osemkrat višja tistih, v razredu A1. "Prav tako se je v zadnjih letih gradnja dobrih skoraj 0-energijskih hiš optimirala in racionalizirala, zato se investicijski dodatek med mejno sNES razreda B1 in razreda A giblje okoli 5%," še pojasnjuje dr. Praznik.
Vendar stroški še zdaleč niso edini argument pri odločanju za gradnjo sNES. Kot pričajo uporabniki, je kakovost bivanja v tovrstnih stavbah veliko višja, predvsem zaradi boljše naravne osvetljenosti, stabilnejših temperatur, višjih površinskih temperatur sten v zimskem času ter veliko boljše kakovost zraka. "Razlika v bivalnih pogojih je praktično neprimerljiva glede na rezultate parametrov bivanja v teh temah pri starejših stavbah. Enake ugotovitve veljajo tudi za javne in poslovne stavbe, ki so grajene v tej tehnologiji, prav tako pa tudi za energetsko celovito prenovljene starejše stavbe," je še pojasnil dr. Praznik.
Opeka odličnih karakteristik
Ker je izbor gradbenega materiala povezan z lokacijo novogradnje, se veliko hiš v Sloveniji gradi z opeko. V zadnjih letih se za gradnjo novih stavb izbirajo sodobni opečni proizvodi, kot je IZO Profi opeka, ki ima v primerjavi s starejšo gradnjo bistveno boljše toplotne karakteristike, ter sledi pravilom trajnostne gradnje. Prednost je tudi ta, da je pri zadnji generaciji zidakov toplotna izolacija integrirana že v sam opečni blok ter zato dodatna fasadna izolacija ni potrebna. "Sistemi toplotne zaščite se definirajo glede na arhitekturo in ostale tehnične ukrepe. Za pasivne sNES razreda A pridejo v poštev najdebelejši izo zidaki z izolacijskim ometom in rešenimi detajli gradnje. Nizko energijske SNES razreda B1 lahko izhodiščno razmišljajo tudi o manjših debelinah," še pojasnjuje dr. Praznik.
Pravo dodano vrednost takšne stavbe ustvarimo z optimalno arhitekturno rešitvijo, s katero se definira tudi cena gradnje. "Prvi korak pa je zagotovo jasno definirana projektna naloga, ki vključuje optimalno izpolnjene zahteve in pričakovanja novograditelja, prav tako ustrezno prilagojene lastnosti novogradnje glede na cilje gradnje. Zato je še kako pomembno sodelovanje investitorja in projektantov. Ne smemo pa pozabiti tudi na nadaljnje komuniciranje med projektantom in izvajalcem, ki pa bo verjetno enostavnejše v kolikor so bile za gradnjo stavbe načrtovane prepoznane sodobne sistemske rešitve, s katerimi se izbrani izvajalec mora dnevno srečevati tudi na drugih projektih," še pojasnjuje sogovornik.
