Minule dni so finalistke Miss Slovenije 2018 navdušeno spoznavale čudovito okolje Velike planine ter tudi eno od njenih posebnosti sir trnič. Ali veste, kakšen sir je to in zakaj je ravno take oblike?
»Trnič je sir, ki so ga predvsem v 19. in v začetku 20. stoletja izdelovali pastirji na Veliki, Mali in Gojški planini,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik in dodajajo, da gre za jed iz skute iz ogretega kislega mleka z dodatkom smetane.
»Takega so pastirji oblikovali v kepo, okrasili s svojo značilno 'pisavo' in posušili.« Vedno pa so izdelali par. Zakaj, pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik: »Po izročilu je pastir en trniča iz para jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe, morda tudi obljube zakona, podaril svoji izbranku, ki ga je čakala v dolini. Če je obdarovanka sir sprejela, je pristala na pastirjevo dvorjenje.« Morda zato oblika sira marsikoga spominja na obliko ženskih prsi.
»Če želite zaužiti zgodbo v trniču v celoti, priporočamo, da se najprej v petek, 27. julija ustavite v parku Evropa v Kamniku na Kul petku, potem pa se v nedeljo 29. julija odpravite na Veliko planino na Dan trniča,« še pravijo v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
TIC Kamnik
Danes je zgodba trniča drugačna. Še vedno se izdeluje, uporablja pa se v prehrani kot dodatek različnim jedem.
Trnič lahko nastrganega, podobno kot parmezan, postrežemo na rižoti, testeninah, v juhi, solati. Lahko je tudi kot dodatek pri pripravi mesnih in ribjih jedi ali pa kot predjed z dodatkom medu ali popra pokapanega z oljem. Možno pa je iz njega pripraviti tudi posladke. Kamniški gostinci poznajo veliko idej in veliko možnosti, kako iz te velikoplaninske posebnosti pripraviti okusne jedi.
Kakšne jedi je moč pripraviti iz trniča boste lahko ugotavljali že v petek, 27. julija, na priredivi Kul petek, ki vsak petek do 17. avgusta poteka v parku Evropa v Kamniku. V kakšnem čudovitem okolju sir trnič nastaja ter kako se ga pripravi, pa lahko izveste v nedeljo, 29. julija, na Veliki planini. Tam bo od 11. do 15. ure pred Preskarjevim muzejem potekale delavnice izdelave trniča.
Trnič boste lahko preizkusili tudi v gostišču Zeleni rob, kjer bodo na ta dan nudili jedi s trničem. Srečali boste lahko tudi kravico Vel'ko. Na Veliko planino se je moč odpraviti peš ali pa z nihalko ter sedežnico.
TIC Kamnik
»Priprava mase za izdelavo trniča traja od štiri do pet dni,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik in nadaljujejo:
»Pastirji namolzejo mleko, ga skisajo, odstranijo smetano, kislo mleko nalijejo v glinen 'pisker' - sirovnik in ga pustijo na ognjišču približno dve uri, pri temperaturi 40 stopinj Celzija. Zatem maso odlijejo v torilo, kjer se skuta odcedi. V primeru, da je presuha, ji dodajo smetano, sicer pa le sol. Pastirji so nato oblikovali kepe in jih delno osušili na listih šisernika. Nekoliko osušene so dokončno oblikovali in vanje odtisnili svoje pisave, nato pa so jih prekadili na skodli nad odprtim ognjiščem.«
TIC Kamnik
Velika planina je ena od
znamenitosti Kamnika in tudi Slovenije. Gre za visokogorski svet, katerega značilnost je tradicionalna pastirska vasica na Veliki planini.
»Na njej je okoli 200 bajt, od katerih jih je 63 del pastirskega naselja. Pašni upravičenci prihajajo iz 13 razičnih vasi pod Veliko planino in Krvavcem, ima v skupni lasti okoli 500 hektarov pašnikov in gozdov na Veliki planini. Skrbijo za okoli 380 glav živine, večinoma pa imajo tudi vsak svojega pastirja. Ti se v začetku junija odpravijo na Veliko planino, kjer z živino preživijo tri mesece,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Obisk Velike planine je možen vse dni v letu, zato je moč te lepote občudovati ne glede na letni čas.
