Katja Šneler si je od nekdaj želela imeti psa. Njeni starši na začetku niso bili navdušeni, saj so se zavedali odgovornosti, ki jo prinese skrbništvo psa. A ker hčerka ni odnehala, so ji starši le dovolili imeti psa - v njeno življenje je prišel Blacky, veliki koder črne barve. Nanj se pogosto spomni še danes. Hranili so ga s kuhano hrano, predvsem mesom in prilogami kot so riž, polenta, makaroni, jajca, skuta in kosti, kar se je kar dobro obneslo.
Psica je bila tako izjemno dovzetna za bolezni in že po dveh mesecih, ki jih je preživela v novem domu, skoraj umrla zaradi pljučnice. Veterinarji so Katji povedali, da Divči najverjetneje ne bo doživela niti enega leta starosti.
To je za Katjo spremenilo vse. Začela je iskati rešitve, kako svojo psičko obvarovati prezgodnje smrti: "Spoznala sem vzrediteljico, ki je svoje pse hranila s surovo hrano. Njeni psi veterinarja praktično niso poznali. Bili so aktivni, zdravi, lepi in veseli. In jaz sem si najbolj od vsega želela, da bi tudi moja psička lahko živela kar se da kakovostno in veselo."
Katja nas bo obiskala tudi v Deželi prijateljev 2. junija v Novi Gorici, kjer bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali in Robin Hood festival Radia Robin. V primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen na 9. junij. Več o brezplačnem dogodku, ki ga obišče na tisoče ljudi, spodaj:
Katja se je odločila, da bo tudi Divči začela hraniti s surovo hrano. Učila se je sproti. Ure in ure je presedela pred računalnikom in spremljala predvsem kanadske, angleške in ameriške vire. Naučila se je, kaj je treba psu ponuditi in katera hranila nujno potrebuje. Meso je večinoma kupovala pri kmetih, zelenjavo pa je (razen pozimi) pridelala njena mama. Rezultati izbrane in kakovostne prehrane je jasno kazala Divči.
Spominjam se začudene sosede, ki me je vprašala, če imam drugega psa. Preprosto ni mogla verjeti, da gre za istega psa in da lahko hrana tako vpliva na izgled, počutje in zdravje psa.
– Katja Šneler
Katja se je po tej osebni izkušnji odločila, da bi rada tudi drugim pomagala pri naravni prehrani psov. Aktivno spremlja in se informira ter izobražuje o surovi hrani ter naravnih načinih ohranjanja in vzpostavljanja zdravja psov. Obiskuje delavnice, predavanja, prebira revije, kupi knjig vztrajno rastejo, povezuje se z ljudmi, ki jo s svojim znanjem in izdelki ter naravnanostjo navdušujejo. Rada svetuje vsem, ki si želijo pridobiti znanje o naravni prehrani psov.
Glede na to, da je vse več informacij o omenjenih temah, se imam še veliko za naučiti. Vendar pa to počnem rada in z veseljem svoje izkušnje in znanje podelim s tistimi, ki jih to zanima. V vsem tem pa bi rada poudarila tudi skrb za okolje in vsa bitja, ki v njem živimo, saj lahko le na ta način ustvarjamo pogoje za bivanje in spoštovanje.
– Katja Šneler
Zgodba Divči in znanje, ki ga je Katja nabrala skozi leta, sta nas navdušila. Surovo prehrano za pse in njene prednosti bo predstavila tudi na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali, ki bo potekal 2. junija v Novi Gorici. Pred tem smo jo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj o hranjenju psov s surovo hrano, ki si jih postavlja marsikateri lastnik psov.
V to, da je surova hrana najboljša možna prehrana za pse, večina pasjih lastnikov ne dvomi. Zakaj menite, da se vseeno mnogi odločijo za hranjenje psov z mokro in suho hrano?
Predvsem zaradi slabe informiranosti o tem kako sestaviti obrok, o tem na kaj je treba biti posebej pozoren, o tem kako preiti na surovo hrano ipd., ter starih prepričanj kot je, da bo pes postal zaradi surove hrane agresiven. Agresija je namreč posledica neustrezne vzgoje in ravnanja s psom.
Težava je tudi v pomanjkanju časa, kajti veliko lažje in hitreje je v posodo stresti brikete.
Nekateri lastniki tudi menijo, da je hranjenje s surovo hrano preveč zapleteno. Mogoče jih je celo strah, da svojemu psu ne bodo ponudili vseh hranil, ki jih potrebuje. Kako strankam vzamete ta strah?
Na začetku je res zapleteno, ker je kar nekaj informacij, ki jih je potrebno upoštevati. V tem, da ljudi skrbi ali bodo svojim psom zagotovili ustrezno in kakovostno hrano, vidim veliko dobrega. Z malo prakse in z možnostjo, da skrbniki vedno lahko vprašajo kar jih zanima ali skrbi, postane priprava zabavna in ustvarjalna. Veliko vrednost vidim tudi v tem, da se na ta način krepi odnos med psom in človekom ter zavedanje o kakovosti hrane, ki je pomembna tako za nas kot naše pse in obenem vpliva na to kako ravnamo s planetom.
Na kaj je treba paziti pri nakupu surovega mesa? Ga lahko kupimo tudi v Hoferju, Lidlu in podobnih trgovinah z nekoliko nižjimi cenami?
Kaj lahko naredimo, če pes kakšne stvari ne želi jesti? Pogosto se ta problem pojavlja pri zelenjavi.
Ko sem prebrala vprašanje, sem se najprej nasmejala, ker še predobro vem, kako domiselni in iznajdljivi znajo biti naši psi. Zaradi tega moramo biti mi še toliko bolj in se vedno znova česa domisliti. Moja Divči ni marala zelenjave, zato sem jo spasirala in vmešala v meso ter pustila, da se je dobro napojila vonja in okusa. Z mletim mesom je to dosti lažje, saj se tako zelenjava veliko lažje prime kot pri koščkih. Občasno sem v pasirano zelenjavo vmešala jajce ali pa skuto. Poskusite kaj deluje in potem to uporabljajte.
Ker psi dosti lažje prebavijo kuhano in pasirano zelenjavo, priporočam, da jim zelenjavo skuhamo ali poparimo. Če imajo psi radi zelenjavo, jo seveda lahko hranite tudi po koščkih in občasno surovo.
Kaj če nimamo dovolj časa, da bi psu vsak dan pripravili surov obrok? Ga lahko tako prehranjujemo tudi le ob vikendih ali mu lahko kdaj poleg navadnega obroka ponudimo še kako surovo poslastico?
Ker briketirana in surova hrana zaradi svoje sestave za prebavo zahtevata različne encime in prebavne čase, ne priporočam dolgoročnega mešanja v enem obroku. Če se odločite za mešanje potem je bolje da, npr. zjutraj ponudite surov obrok, zvečer pa brikete ali še raje pelete, ki so obdelani na nižjih temperaturah kot briketi in zato primernejši. Tudi pripravo surovih obrokov si lahko poenostavimo in enkrat mesečno pripravimo obroke ter jih zamrznemo in potem samo pravočasno vzamemo iz zamrzovalnika, da se odtalijo in dosežejo sobno temperaturo ter jih ponudimo psu. Lahko pa tudi kupimo že zamrznjene obroke in si s tem prihranimo čas za pripravo.
Kaj pa ko gremo na dopust ali potovanje?
Če greste na dopust za nekaj dni, se lahko pozanimate ali imajo na voljo zamrzovalnike, tako se boste lažje odločili. Odvisno je tudi od velikosti psa, zaradi količine hrane. Če greste na dopust za daljši čas in nimate možnosti shraniti surove hrane, potem so boljša izbira peleti, namesto briketov, kot sem že omenila. Pomembno pa je, da, če se boste za čas dopusta odločili za pelete, kužka z njimi postopoma začnete hraniti nekaj dni pred odhodom, da ne bo težav.
Mnoge trgovine za hišne ljubljenčke ponujajo zamrznjene BARF obroke. Kakšne so vaše izkušnje z njimi? Bi jih priporočali vašim strankam?
Tudi sama sem uporabljala že pripravljene oboke, če mi je zmanjkalo časa za pripravo ali pa ko sem šla na dopust, saj so bili obroki v priročnih pakiranjih. Poleg tega so imeli vse potrebne sestavine in mi ni bilo treba skrbeti, da psička ne bo dobila vsega kar potrebuje. Na trgu je kar nekaj ponudbe, ki nam lahko zelo olajša hranjenje, prihrani čas in skrbi, vendar pa predstavlja malo večji strošek.
Kateri pozitivni učinki prehrane s surovo hrano so vas najbolj presenetili? Kaj lahko pričakujejo lastniki?
Katere zmote o hranjenju s surovo hrano so najbolj pogoste? Kdaj lahko postane za psa tudi nevarno?
Glavne zmote, ki se pojavljajo so, da surova hrana ni primera za pse, ker bodo zaradi tega postali agresivni; da psi ne bodo dobili vseh potrebnih hranil; da psi surove hrane ne prenašajo dobro; da je dobro kakršno koli meso ipd.
Nevarnost lahko predstavljajo zajedavci, ki se jih znebimo tako, da meso za določen čas zamrznemo. Zavedati se moramo, da je kakovost hrane enako pomembna kot pri ljudeh, vendar pa so psi na bakterije povezane z mesom, dosti manj občutljivi kot mi, klub temu pa moramo biti previdni in moramo z mesom ustrezno ravnati. Pozorni moramo biti tudi s kostmi, ki morajo biti primerno velike in trde glede na velikost in starost psa. Kosti morajo biti dovolj mesnate, da se med hranjenjem ne zataknejo. Ne smemo jih pa hraniti prepogosto, saj povzročajo zaprtje. Zelo pomembna so tudi ustrezna razmerja živil, ki omogočijo, da pes dobi potrebna hranila za zdravo in kakovostno življenje.
Kaj bi želeli za konec še sporočiti našim bralcem?
Verjamem, da se vsi pasjeljubci po najboljših močeh trudimo svojim psom zagotoviti najboljše pogoje za življenje in verjamem, da je eden od načinov tudi ta, da jim hranimo s surovo hrano.
