V Sloveniji pa je prebivalec v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Količina odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvih in pri proizvodnji hrane, se je povečala, medtem ko se je v živilskih trgovinah in živilskih storitvah zmanjšala. Večino odpadne hrane so ustvarila gospodinjstva.
Zato je Evropska agencija za varnost hrane začela s kampanjo #EUIzberivarnohrano, ki so jo predstavili v torek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tretjo različico kampanje so organizirali in sponzorirali Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni Inštitut za javno zdravje.
Njen cilj je osveščati državljane o izzivih in rešitvah v zvezi z odpadno hrano, prehranskimi dodatki in alergeni. Mnogi ljudje trpijo zaradi alergij, ki jih povzročajo določena živila in sestavine. S preverjanjem sestavin na etiketah predpakiranih živil, na katerih so navedene sestavine alergenov in informacije za nepredpakirana živila, se lahko ljudje izognejo alergijam.
''Označevanje alergenov na živilih je neposredno povezano z zdravjem ljudi, zato je označevanje določenih snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, obvezno za vsa živila. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja uradni nadzor spremljanja skladnosti označevanja alergenov ter spremljanja varnosti živil za skupine ljudi z alergijami in preobčutljivostmi. Leta 2020 je bilo analiziranih 147 vzorcev, neskladni so bili 4 vzorci, kar predstavlja 3%. Leta 2021 je bilo analiziranih 119 vzorcev, neskladnih je bilo 6 vzorcev, kar predstavlja 5%. Leta 2022 je bilo analiziranih 175 vzorcev, neskladno označenih vzorcev ni bilo.
Živila z neoznačenimi alergenimi sestavinami niso varna in ne smejo biti v prodaji. Z namenom zaščite potrošnikov in varovanja njihovega zdravja se takšna živila nemudoma umakne oziroma odpokliče iz prometa ter o tem obvesti javnost. Informacije se v skladu s pravili EU izmenjajo tudi preko sistema hitrega obveščanja za nevarna živila in krmo (RASFF),'' je pojasnila Nahtigal.
Znanstveniki EFSA, odgovorni za alergije na živila, prispevajo svoja mnenja k zakonodajnemu postopku za označevanje živil. Zato morajo proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov.
Druga stvar, ki je široko dostopna javnosti, so prehranska dopolnila. Te snovi imajo prehranski ali fiziološki učinek in se tržijo v obliki "odmerka" (npr. tablete, tabletke, kapsule, tekočine v odmerjenih odmerkih). V prehranskih dopolnilih so lahko prisotna številna hranila in druge sestavine, med drugim vitamini, minerali, aminokisline, različne rastline in zeliščni izvlečki itd. Vendar je zelo pomembno, da se o njihovi uporabi posvetujete z zdravstvenim delavcem, saj jih ne smete jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano, so povedali strokovnjaki na konferenci.
''Uporaba prehranskih dopolnil se v zadnjih letih povečuje med prebivalci Slovenije. V prehranski raziskavi SI.Menu tik pred pandemijo COVID-19 smo ugotovili, da 26,6% starejših odraslih, 38,1% odraslih in 29,8% mladostnikov redno uživa prehranske dodatke. Odrasle ženske in osebe z višjo izobrazbo so pogosteje uporabljale prehranska dopolnila. V času pandemije COVID-19 je po podatkih panelne raziskave NIJZ PANDA približno tretjina odraslih povečala uporabo ali začela jemati prehranska dopolnila. Nekatere nedavne raziskave kažejo, da je redna uporaba prehranskih dopolnil kot pripomočka v "skrbi zase" prevladujoč trend v celotni Evropi. Zato je še toliko bolj pomembno, da so potrošniki pri izbiri prehranskih dopolnil kritični. Proizvajalci varnih in kakovostnih prehranskih dopolnil pri svetovanju o uživanju prehranskih dopolnil v populaciji, tako kot mi uporabljajo znanstvena in strokovna mnenja, ki jih zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane.
Ker so prehranska dopolnila koncentrirani viri hranilnih snovi, so lahko tudi škodljiva za zdravje. Če ste opazili neželene učinke prehranskih dopolnil, nam to lahko sporočite prek obrazca nutrivigilanca na spletni strani: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/nutrivigilanca/,« je povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Da bi javnosti pomagali pri sprejemanju ozaveščenih odločitev o vsakodnevni izbiri hrane in njenem shranjevanju, morajo imeti potrošniki na voljo praktične in lahko dostopne informacije, od pomoči pri branju oznak na živilih in razumevanju aditivov do nasvetov o pripravi in shranjevanju hrane.
''Pomemben je trajnostni okvir za označevanje živil, ki potrošnikom omogoča razumevanje navedenih rokov uporabnosti na označbi živil. Zakonodaja zahteva navedbo ali datuma minimalne trajnosti (»uporabno najmanj do«) ali datuma uporabe (»porabiti do«):
- »porabiti do« se uporablja pri živilih, ki so mikrobiološko hitro pokvarljiva in lahko po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi, zato po navedenem datumu niso več varna in jih ne smemo uživati, prepovedana je tudi njihova prodaja.
- »uporabno najmanj do« predstavlja datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti (kakovost), kadar je pravilno shranjeno. Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostajajo v prodaji, kar mora biti jasno, vidno in nedvoumno označeno. Takšna živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana.
Pričakujemo, da bo EU kampanja »Izberi varno hrano« okrepila razumevanje potrošnikov glede navedbe rokov uporabnosti na živilih ter tako poskrbela za manj odpadne hrane,'' je pojasnila Nahtigal.
Uspeh kampanje potrjujejo številke: 70 % državljanov je poročalo, da leta 2022 zaupajo EU in nacionalnim vladam, ko gre za varnost hrane, kar je za 10 % več kot leta 2021.
V kampanji #EUIzberivarnohrano 2023 sodeluje 16 držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Severna Makedonija.
