Čeprav vsako leto v mesecu marcu obeležujemo svetovni dan spanja, ko zdravstvene institucije in mediji opozarjajo na pomembnost urejenega, kakovostnega spanca, se mnogi še vedno ne zavedajo, da ne gre za prazne marnje. Da lahko tudi spanje zmanjša tveganje za nekatere bolezni in izboljša tako naše psihično kot fizično počutje.
Prav tako radi pozabljamo, od česa vse je odvisno, ali bo naš spanec dober ali ne. Pomemben dejavnik so vsekakor vzmetnice, kajti če ne bomo izbrali prave, se bomo vso noč premetavali in prebujali, zjutraj pa se zbudili vsaj neprespani, če ne tudi z bolečinami v hrbtu.
Slovenci spimo premalo
Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da si Slovenci privoščimo premalo spanca. Odrasli naj bi v povprečju spali od sedem do devet ur na noč, otroci devet ur in več, a mnogi teh priporočil ne dosegajo.
"V Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov," piše na spletni strani NIJZ. Poleg tega je študija pokazala še en skrb vzbujajoč trend, namreč da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, še opozarja NIJZ:
V zadnjih dveh letih je pandemija covida-19 močno povečala pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije sta na porušeno spanje vplivala tudi šolanje in delo od doma, ki sta še dodatno poslabšala ritem spanja in budnosti. Predvsem pri dijakih in študentih sta se povečala ležanje v postelji podnevi in narasla uporaba elektronskih naprav pred spanjem.
Pomanjkanje spanja lahko vodi v različne kronične bolezni
Kakovosten spanec je ključnega pomena za dobro psihično in fizično počutje. Poskrbi za močan imunski sistem, kar pomembno vpliva na preprečevanje okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih bolezni, nadalje blagodejno vpliva na naš srčno-žilni sistem in znižuje krvni tlak. Spanec je izredno pomemben tudi za krepitev možganskih funkcij, blagodejno vpliva na naše čustveno razpoloženje in duševno počutje. Kakovosten spanec gre tudi z roko v roki z dobro presnovo telesa, še piše NIJZ, saj uravnava količino inzulina in glukoze v krvi, apetit in telesno težo ter ohranja bogat mikrobiom črevesja.
Zato moramo poskrbeti, da bomo glede na svojo starost in življenjski stil, ki ga živimo, spali dovolj ur na noč in da bo naš spanec kakovosten. Na to pa vpliva več dejavnikov, med drugim tudi to, kakšno ležišče oziroma vzmetnico bomo izbrali. Ležišča iz pene, ležišča iz lateksa, vzmetnice … Za vse to ste gotovo že slišali, a kakšna je pravzaprav razlika? In kako sploh vedeti, kaj izbrati zase?
Vzmetnica in ležišče sta dva različna pojma
Morda sta navzven ležišče in vzmetnica videti skoraj enako, a bistvena razlika med njima je v tem, kar se skriva v notranjosti – torej v njuni sestavi. Medtem ko so ležišča sestavljena iz penastih jeder, so glavna značilnost vzmetnic vzmeti oziroma sistem vzmetenja.
"Klasične vzmetnice imajo običajna žična jedra, obložena s ploščami iz lateksiranih kokosovih vlaken, ki povečajo elastičnost in čvrstost ter preprečujejo, da bi se med spanjem občutilo obliko vzmeti. Sodobnejše različice vzmetnic se ponašajo z žepkastim vzmetenjem ter oblogami iz pene. Žepkasta vzmetenja so v primerjavi s klasičnim žičnim jedrom bolj udobna, saj se na pritisk telesa odziva vsaka vzmet posamezno in ne vse hkrati," pojasnjujejo v Lesnini, kjer vam nudijo pestro izbiro tako vzmetnic kot tudi najrazličnejših ležišč.
Druga zgodba je ležišče iz pene. Najstarejša in najugodnejša so ležišča iz poliuretanske pene, ki so izjemno elastična, ergonomska ter trpežna, njihova slabost pa je slabša odpornost na vlago, zato niso primerna za vlažne prostore ter uporabnike, ki se veliko potijo. Ti lahko namesto poliuretanske pene izberejo ležišča iz hladno valjanje oziroma HR pene. Le-ta ima namreč posebno odprto celično strukturo, ki omogoča zračnost ter odvaja vodo iz ležišča.
Za alergike pa so najprimernejša ležišča iz lateksa, ki so odporna na pršice in umazanijo. Poleg tega nudijo dobro toplotno izolacijo ter dobro prilagodljivost različnim telesom. Njihovi slabi lastnosti sta slabša zračnost ter zahtevno vzdrževanje.
Ne pozabite na ustrezen posteljni pod
Ker je nakup ležišča oziroma vzmetnice precejšen finančni zalogaj, si vedno želimo, da ima čim daljšo življenjsko dobo. Da nam bodo ležišča in vzmetnice dolgo in dobro služila, potrebujemo tudi kakovostno posteljno dno. Posteljni podi so na voljo v številnih različicah – od elastičnih letvenih do višinsko nastavljivih modelov, ki omogočajo več udobnih položajev spanca. "Trenutno so aktualni tehnološko napredni podi postelj z razčlenjenimi gibljivimi vzmetnimi elementi in enakomerno razporejenimi conami razbremenitve na občutljivih lokacijah, kot so ramena in medenica," še pojasnjujejo v Lesnini.
