Namesto soočenja z življenjem in izzivi ter doživetji, ki jih ponuja, svoje življenje dajo na pavzo v "mama hotelu". Ta pavza v resnici ni prostovoljna in mama hotel ni pravi hotel. Z lastnimi in rednimi prihodki, vpetjem v kolektiv in družbo kot celoto, se prične samostojnost, ki si jo v resnici želijo in jim omogoča živeti življenje z vsem kar ponuja. Podatki kažejo, da so mnogi mladi že naredili ta korak, vendar je izrazita delitev na "zmagovalce" in "poražence".
Upadanje števila mladih v populaciji se je z letom 2020 ustavilo in s tem se je stabiliziralo razmerje med generacijami. To je velika sprememba, saj je bil upad mladih v populaciji od leta 2000 za kar 31,1 %. Podatki iz zadnje večje raziskave, Mladina 2020, ki so jo opravili raziskovalci ljubljanske in mariborske univerze, kažejo na dejstvo, da so se mladi pričeli odpovedovati mama hotelu in si želijo stopiti na pot samostojnosti.
Razveseljiv podatek iz raziskave je, da se Slovenija odmika od vzorca sredozemskih držav, kjer se ocenjena starost odselitve od doma viša, in se s povprečjem 27,7 let vse bolj približujemo evropskemu povprečju (26,2 let). Kot so v raziskavi navedli: "Te trende gotovo lahko povezujemo s trendi individualizacije, ki jih ugotavljamo na ravni temeljnih vrednot in stališč mladih."
V Sloveniji študira večji odstotek mladih kot v Nemčiji, čeprav je pri nas manj delovnih mest, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo.
Za marsikoga je presenetljiv podatek, da se v Sloveniji, v starostni skupini 20 - 24 let na univerzi izobražuje kar 45,1 % mladih in da je pred nami samo Turčija s 46,1 %. Tako smo za dobrih 13 % nad povprečjem 28 EU držav in skoraj 15 % pred Nemčijo, gospodarskim motorjem EU, s 30,2 % in 10,1 % pred izobraževalno velesilo Finsko s 35 %. Verjetno ni potrebno pojasnjevati, da v Sloveniji zagotovo ni na voljo več visokotehnoloških delovnih mest, kot v Nemčiji ali na Finskem in da morajo diplomanti zaposlitev iskati izven stroke, ki so jo študirali oz. na delovnih mestih, kjer diploma ni potrebna.
V raziskavi Mladina 2020 so zapisali, da neformalno izobraževanje postaja vse pomembnejša oblika pridobivanja znanja in kvalifikacij. Kar 49,4 % anketiranih, ki so bili zajeti v tej raziskavi, so pri neformalnem izobraževanju označili izbiro "predvsem tisto, ki je povezano s specifičnimi znanji s področja, s katerim se mladi poklicno ukvarjajo".
Tako so raziskovalci zapisali: "Trend v naraščajoči vlogi in pomenu pridobivanja dodatnih znanj skozi različne oblike neformalnega izobraževanja potrjuje, da predstavljajo te oblike izobraževanja pomembno dopolnitev formalnega procesa vzgoje in izobraževanja ter vseživljenjskega učenja nasploh." Kar pomeni, da jih veliko dela izven svoje stroke in se za opravljanje takšnega dela, dodatno neformalno izobražujejo.
Mladi so se na trgu dela začeli intenzivno deliti na "zmagovalce" in "poražence"
Raziskovalci so ugotovili, da: "Mladi so v primerjavi z letoma 2005 in 2010 za povečanje zaposlitvenih možnosti bistveno bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, na dodatno izobraževanje, občutno bolj so pripravljeni sprejeti tudi začasno zaposlitev za nižje plačilo." Slaba polovica mladih (43 %) je našla zaposlitev na delovnem mestu, ki ni v skladu z njihovo poklicno kvalifikacijo, kar je pričakovano glede na izrazito odstopanje pri terciarnem izobraževanju pri nas in recimo v Nemčiji.
Razveseljiv je podatek, da je v anketnem obdobju 2018 - 2020 brezposelnost mladih dosegla najnižjo vrednost v zadnjih 25 letih (2019: 8,1 %). To je posledica dejstva, da so mladi začeli intenzivno sprejemati nestandardne/atipične oblike zaposlitev (s skrajšanim delovnim časom, začasna zaposlitev, izmensko delo, nedeljsko delo, agencijsko delo itd …) Precej je samozaposlitev, veliko mladih pa opravlja delo preko agencij, ki jih tržijo pri različnih podjetjih, oz. opravljajo drugo delo preko različnih pogodb. Strah pred nezaposlenostjo je še vedno bistveno višji kot leta 2010 in trg dela se je razdelil na "zmagovalce" in "poražence".
Urad Republike Slovenije Za Makroekonomske Analize In Razvoj je junija 2020 objavil poglobljeno analizo z naslovom Spremembe v strukturi zaposlenih in vpliv na rast plač, ki jasno kaže plačna razmerja po različnih strukturah prebivalstva in iz katere je razvidno, kako višina plače narašča ne samo z izobrazbo temveč predvsem s starostjo. Zavedati se moramo, da imajo mladi v povprečju bistveno višjo stopnjo izobrazbe, kot starejše generacije. Ta razmerja se ohranjajo tudi v sedanjem času.,
Študija Mladina 2020, je razbila še en urban mit, ki je vezan na migracije. Vsako leto v Slovenijo migrira nekje 2500 mladih, kar pomeni da ima naša država pozitivni migracijski količnik. Tudi ti mladi konkurirajo za delovna mesta, so aktivni iskalci zaposlitve in izjemno motivirani, saj je njihov primarni cilj ustvarjanje dohodka, kar je edino zagotovilo, da bodo v Sloveniji lahko tudi ostali.
Kako biti med "zmagovalci", premakniti življenje iz pavze in zaživeti polno in samostojno življenje?
Podjetje Pro Storitve, promocije, d.o.o., je vodilno slovensko podjetje na področju prodaje z unikatnimi prodajnimi sistemi ter so-razvojem produktov za druga podjetja in organizacije, ki vodijo k povečanju obsega njihovega poslovanja. Ekipo tvorijo mladi, ambiciozni in uspeha lačni ljudje.
Takšni, ki želijo življenje zajemati s polno žlico, vedo, da je za to potreben resen pristop, konstantno izobraževanje in trdo delo po preizkušenih protokolih, ki so plod večletnih izkušenj in znanj iz različnih strokovnih disciplin. Povprečnost pri delu, pomeni povprečno življenje, to pa v Sloveniji v finančnem smislu pomeni plačilo položnic in preračunavanje, kdaj in kolikokrat, če sploh, lahko gredo z družino na pico.
V podjetju Pro Storitve aktivno iščejo kader, ki želi biti med "zmagovalci", in je za to pripravljen trdo delati, se izobraževati in izpopolnjevati. Izkušnje kažejo, da je na 100 prejetih prijav, le 10 takšnih, ki so ustrezno in v celoti izpolnjene in s katerimi kandidati pokažejo, da si delo resnično želijo opravljati in jim prijave ni izpolnila mama. Ja, tudi to se dogaja. Žalostno je, da prihaja do takšnega razmerja pri prijavah, saj za opravljanje te vrste dela niso potrebne izkušnje, potrebna je le volja do dela, ki se izkaže že z odnosom pri prijavi in upoštevanjem delovnih protokolov kot je recimo primerna obutev, oblačila in splošna urejenost na prvi delovni dan.
Finančno nadomestilo za dobro opravljeno delo, ki ga nudijo mladim brez izkušenj in ne nujno z univerzitetno izobrazbo, vendar voljo do dela in izobraževanja, je precej visoko in sicer dvakratnik povprečne začetne plače ter se giblje med 1.700 – 2.800 eur. Ko mladi enkrat pridejo do tako visokih rednih mesečnih prilivov, takšno delo tudi vzljubijo, saj jim nudi materialno osnovo za uresničitev tistih želja in ciljev, ki so bili za njih prej nedosegljivi. Svoje življenje lahko končno dajo iz pavze in ga pričnejo zajemati z veliko žlico.
