Kljub skoraj popolni ustavitvi dobave plina Rusije v EU se nam ni treba bati, da bi zaščiteni odjemalci ostali brez plina za ogrevanje.
Ali so zaloge plina odvisne od Rusije?
Po dveh turbulentnih letih, v katerih so kraljevali koronavirus in z njim povezani ukrepi, nam je februar ob napadu Rusije na sosednjo Ukrajino prinesel nove nepredstavljive težave.
Cene so na številnih področjih poletele v nebo.
Povišanju cen se niso uspeli izogniti niti goriva niti električna energija za ogrevanje.
Pa so visoke cene sploh največji problem? Marsikdo se namreč sprašuje, kako bo z dobavo energentov v zimskem obdobju. Na primer pri zemeljskem plinu, kako pomemben je ruski plin za oskrbo Evrope.
Koliko gospodinjstev za ogrevanje uporablja zemeljski plin?
Ogrevanje na zemeljski plin velja za izjemno elegantno rešitev.
Poteka popolnoma samodejno brez predsezonskega naročanja in skladiščenja energenta (kurilno olje, drva, peleti, sekanci). Tudi peči ni treba vsak dan čistiti, ponovno zakuriti ter potem nalagati energenta (drva, premog).
Zemeljski plin je v zadnjih letih postal drugi najpomembnejši energent za ogrevanje v Sloveniji, saj je prehitel kurilno olje. V Sloveniji za ogrevanje zemeljski plin uporablja približno 11 % gospodinjstev, medtem ko se s kurilnim oljem ogreva 10,5 % gospodinjstev.
Največ gospodinjstev, več kot 50 %, se ogreva na lesna goriva.
Na elektriko se ogreva 7,6 % gospodinjstev, 9,3 % pa s pomočjo daljinske toplote.
Manjše število gospodinjstev za ogrevanje uporablja premog, utekočinjen naftni plin, sončno energijo ali toploto iz okolice (podatki Statističnega urada RS za leto 2021).
Veliko slovenskih gospodinjstev se ogreva na plin.
Uredba o določitvi cen zemeljskega plina
Vlada Republike Slovenije je konec julija 2022 izdala uredbo, s katero je določila najvišje dovoljene cene zemeljskega plina za:
- gospodinjstva in skupne gospodinjske odjemalce (najvišja dovoljena cena je 0,0073 €/kWh plus DDV),
- male poslovne odjemalce ter osnovne socialne službe (najvišja dovoljena cena je 0,0079 €/kWh plus DDV).
Hkrati je ohranila 50 % znižano stopnjo trošarine ter stopnjo DDV-ja z 22 % znižala na 9,5 %. Ukinila je tudi pristojbino za CO2.
Uredba velja eno koledarsko leto od 1. septembra 2022 naprej in se lahko podaljša.
Evropska unija in zemeljski plin
Zemeljski plin za EU predstavlja bistveni element oskrbe z energijo.
Leta 2017 je EU sprejela Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom.
Bistvo uredbe je zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po celotni uniji predvsem za zaščitene odjemalce.
Če bi bila oskrba za zaščitene odjemalce motena, bi morali vsi ostali odjemalci znižati svojo porabo.
EU si je v letu 2022 zaradi motenih dobav ruskega plina zadala nalogo, da skladišča po Evropi do 1. novembra 2022 napolni do 80 %. Skladišča se navadno polnijo v poletnih mesecih, pozimi pa se iz njih črpa plin.
Trenutno so skladišča napolnjena že več kot 90 %. Kljub temu da smo že v času ogrevalne sezone, ko se poraba plina poveča, se skladišča še polnijo. Maksimalno napolnjena skladišča plina pred zimo so pomemben korak za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju.
Potrebni pa so tudi drugi viri. Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila. Evropska unija je bistveno znižala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri, ki so se znatno povečali.
Pritok ruskega plina v Evropo se je občutno zmanjšal, a se je hkrati povečal pritok iz Alžirije in Norveške. Poleg tega se je povečal tudi uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (prevoz z ladjami iz različnih virov).
Ali so zaloge plina odvisne od Rusije?
Dobava utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo z ladjami plina z različnih koncev sveta se je bistveno povečala.
Ministri za energetiko članic držav EU so dosegli tudi dogovor o prostovoljnem 15-% zmanjšanju porabe plina glede na povprečje v zadnjih petih letih, kar bo dodatno pripomoglo k večji zanesljivosti dobave plina.
Kakšno pa je stanje v Sloveniji?
Slovenija je del plinovodnega omrežja v Evropi.
Plinovodno omrežje je največje infrastrukturno omrežje za prenos energije.
Slovenski dobavitelji plina nimajo svojih skladišč, zato jih najemajo v sosednjih državah.
Plinovodi v Sloveniji so razporejeni po državi in omogočajo oskrbo z zemeljskim plinom v skoraj vseh večjih mestih (razen v primorski in dolenjski regiji).
Prednost Slovenije je v tem, da je majhen porabnik plina, saj ga porabi le 1 % porabe Nemčije. V letu 2021 je bila skupna poraba odjemalcev zemeljskega plina 10,13 TWh.
Slovenija je za zagotovitev nemotene oskrbe s plinom sklenila tudi Sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom z Italijo. To je meddržavni solidarnostni sporazum, po katerem si države pomagajo ob motnji oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev.
Podoben sporazum ima namen podpisati tudi s Hrvaško in Avstrijo.
Ali je plina dovolj?
Podatki mednarodne agencije za energijo kažejo, da je na svetu zemeljskega plina dovolj za naslednjih 250 let.
Pri tej analizi so upoštevali sedanjo letno porabo plina na svetu in trenutno tehnološko znanje.
Skrb, da bi zemeljskega plina v kratkem zmanjkalo, je torej odveč.
In še več, tehnološki napredek omogoča najdbe vedno novih nahajališč globlje v notranjosti Zemlje.
Nahajališča zemeljskega plina se nahajajo povsod po svetu. Največ jih je v Združenih državah Amerike in v Rusiji, na Kitajskem, v Alžiriji, Iranu in Kanadi.
V Evropi pa so največja nahajališča plina na Norveškem, sledijo Nizozemska, Ukrajina, Romunija, Nemčija in Poljska.
Ogrevanje na plin je dobra izbira
Ogrevanje na plin je tudi v trenutnem negotovem stanju torej odlična in ugodna izbira.
V Sloveniji predstavlja oskrba s plinom gospodinjstev in drugih zaščitenih odjemalcev približno 20 %, drugo se porabi v gospodarstvu.
Strokovnjaki menijo, da redukcij ali prekinitev oskrbe s plinom ne bo.
Kakor kažejo trenutne zaloge plina, se nam v Sloveniji torej ni treba bati, da bi bila dobava plina za gospodinjstva in ostale zaščitene odjemalce kakor koli motena.
