Slovenec testira novost: "Nekateri me sprašujejo, če se mi je zmešalo"

S to idejo se ukvarja tudi Marko Jankovec, ki izvaja eksperiment za razvoj merilnega sistema za spremljanje fotovoltaike v vozilih. Fotonapetostni modul je že mesec dni obvezen del njegovega vozila.

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Marko Jankovec je s svojim eksperimentom na cesti vzbudil kar nekaj radovednih pogledov. "Dobivam mešane komentarje, nekateri me sprašujejo, za koliko s fotonapetostnim (PV) modulom napolnim baterijo v svojem električnem avtomobilu, predvsem tisti, ki ne vedo, da gre za eksperiment, pa celo, če se mi je zmešalo," je povedal za STA.

Kot je pojasnil, je namreč pritrditev takšnega PV modula na strešne nosilce avtomobila s stališča zračnega upora nesmiselna, saj zaradi izgube aerodinamike vozilo porabi več energije, kot bi jo pridobil s PV modulom. "V avtomobilih ima zato smisel uporabiti le fleksibilne module, ki se vgradijo v ukrivljene površine vozil. V mojem primeru gre zgolj za eksperiment," je poudaril.

Jankovec z eksperimentom, ki ga je pred mesecem zasnoval skupaj s sodelavci iz fakultetnega Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, želi razviti merilni sistem, ki bo primeren za spremljanje integrirane fotovoltaike v mobilnih sistemih, kot so električni avtomobili.

Profimedia

Fotovoltaika ključ do trajnostnega bivanja

Fotovoltaika, kjer gre za pretvorbo sončne v električno energijo, je ena najhitreje rastočih tehnologij v svetu. Po besedah Jankovca je v našem prizadevanju za razogljičenje družbe ter za trajnostno bivanje še posebej pomembna. Pretvorba sončne energije, ki se vrši v raznovrstnih sončnih celicah, povezanih v PV modul, za seboj namreč ne pusti nikakršnega ogljičnega odtisa, razen energije, potrebne za proizvodnjo in postavitev PV sistema. PV moduli so danes za razliko od drugih zelenih rešitev, kot sta voda in veter, tudi bolj dostopni, cenejši in preprostejši za vzdrževanje.

"Zaradi njenih prednosti je zato smiselno, da fotovoltaiko postavimo povsod, kjer je to možno, tudi v električna vozila in z njo podaljšamo njihov doseg," je prepričan.

V sklopu eksperimenta spremlja lastnosti fotovoltaike v vozilih

Jankovec je v okviru eksperimenta na strešne nosilce svojega električnega avtomobila pritrdil PV modul z dodatnimi senzorji, s katerimi preverja dinamiko sončnega obsevanja na vseh straneh avtomobila med njegovo uporabo. Izplen pridobljene električne energije iz sonca je namreč močno odvisen od tipa sončnih celic, njihove namestitve in predvsem pogojev delovanja. "Cilj je ugotoviti, kakšnim razmeram je nameščeni PV modul izpostavljen, kakšno elektroniko potrebujemo, da tem razmeram sledimo, in nenazadnje, koliko energije bi pridobili ob vsakodnevni uporabi takih sistemov," je dejal.

PV sistemi se sicer večinoma postavljajo na strehe fiksnih objektov, kot so hiše, kjer so pogoji dokaj predvidljivi in stalni, je povedal. Ko jih prestavimo v vozila, pa se pogoji delovanja zelo spremenijo. "Z eksperimentom smo pokazali, da se obsevanje spreminja v desetinki sekunde, ko se vozimo ali ko parkiramo, na primer pod drevesi. Vsaka še tako majhna motnja, kot je sprememba smeri vožnje, obcestni drogovi in drugi objekti, senca drevesne veje, ki jo maje veter na parkirišču, močno vpliva na dinamiko obsevanja," je poudaril.

Profimedia

Preliminarne meritve, ki so jih opravili v enem mesecu, so tudi pokazale, da so s fotovoltaiko na avtomobilu kljub izpostavitvi različnim realnim razmeram v zimskem času pridobili približno tretjino do polovice električne energije, ki bi jo v idealnih pogojih dobili iz neke fiksne inštalacije na strehi hiše. "Trenutno lahko z našim sistemom pozimi dnevno pridobimo energijo, ki zadošča za en do dva kilometra vožnje. Z meritvami bomo nadaljevali in pričakujemo, da bomo ob najboljših vremenskih razmerah z integrirano fotovoltaiko v strehi električnega vozila pridobili nekje od 10 do 20 kilometrov dodatne vožnje. To že lahko zadošča za dnevno pot v službo," je dejal.

Izsledke eksperimenta bo Jankovec predstavil tudi na mednarodni konferenci PVinMotion, ki v teh dneh poteka v Švici. S partnerji laboratorija in raziskovalnimi inštituti bodo nato sistem nadgradili in ponudili kot merilno platformo. Pristopili pa bodo tudi k skupni prijavi za evropske projekte na področju elektromobilnosti.

Fotovoltaika v nekaj letih potencialno del standardne opreme vozil

Evropa gre proti cilju razogljičenja, fotovoltaika bo zato po mnenju Jankovca dobrodošla v vsakem koščku razpoložljive površine. "Zakaj je torej ne bi vgradili tudi v vozila. Pa ne samo v osebne avtomobile, ampak tudi v tovornjake, letala, avtobuse, vlake," je izpostavil.

V avtomobilski industriji so se že pojavili poskusi izdelave električnih avtomobilov, ki so imeli fotovoltaiko vgrajeno po celotni površini, vendar pa zaradi visokih cen niso doživeli preboja na trg.

Profimedia

Danes je situacija drugačna. Fotovoltaika je zaradi njenega hitrega razvoja postala najcenejši vir električne energije. "Zanjo plačamo zgolj še 10 odstotkov cene, kot smo jo pred 10 leti. Hkrati je energetsko najučinkovitejša. Električno energijo, ki jo vložimo v njeno izgradnjo, nam povrne že v enem letu, kar pomeni, da naslednjih 30 let, kot je trenutno njena povprečna življenjska doba, dobivamo energijo brez vložka," je dejal.

Tehnologijo fotovoltaike v določene avtomobile že vgrajujejo kot dodatno, bolj prestižno opremo, a Jankovec napoveduje, da bo ta kmalu lahko postala del opreme vsakega avtomobila. "Trenutno imamo v avtomobilih serijsko vgrajene sisteme, na primer kamere za prepoznavo znakov, različni varnostni sistemi itd., ki so bili pred leti za doplačilo na voljo samo v prestižnih modelih. Pričakujem, da se bo v naslednjih 10 letih tudi fotovoltaika pojavila v vozilih kot standardna oprema. Pri tem pa ni nujno, da bo zgolj podaljševala njihov doseg, temveč bo lahko vir energije za napajanje dodatnih sistemov v avtomobilu," je še povedal.

dezurni@styria-media.si