Preverili smo, kako v Sloveniji kaže s tradicijo kupovanja naravnih božičnih dreves.
Ko smo se pripeljali na kmetijo Kastelic v Novem mestu, nas je poleg vonja po hlevu pozdravila tudi aroma božičnih smrekic, ki so na dvorišču v družbi živalskih figuric pridno čakale na nove lastnike. Teh je z leti manj, pa ne zato ker bi se tradicija postavljanja božičnih drevesc porazgubila, temveč ker vse več ljudi kupuje tiste iz umetnih materialov. Resda zdržijo dlje in jih lahko uporabimo več sezon zaporedoma, a ogljičnji odtis, ki ga pustijo okolju, ni nezanemarljiv.
Saša Despot
"Ljudje se ne zavedajo, kaj na ta način pripeljejo v hišo. Ključna razlika med naravno in umetno smreko je ta, da naravne smreke v okolje sproščajo kemične snovi, ki pomirjajo, denimo O3, kisik in eterična olja. Ta ljudem v njihovem okolju dajejo pozitiven občutek, saj del gozda tako rekoč pripeljejo v hišo. Plastične smreke prav tako sproščajo snovi, vendar ne kisika in 03, temveč druge zdravju škodljive kemične snovi, vključno s plastiko in nafto," razlaga Andrej Kastelic, ki se s prodajo božičnih smrekic ukvarja že od svojega 6. leta starosti.
Saša Despot
Tradicija prodaje božičnih dreves na njihovi kmetiji sega še precej dlje v preteklost. Njegovi predniki so ljudi za praznike razveseljevali že pred 60 leti. "Občutka, ko nekomu prodaš smrekico in mu voščiš vesele praznike, ne želim izgubiti, saj mi neizmerno ljub in mi veliko da," razlaga, medtem ko si ogledujemo razstavljeno kolekcijo. Nekatere smrekice so višje in bujne, spet druge nižje in manj košate, ali pa majhne in razraščene. Niti dve nista enaki. Vsem pa je skupno, da so naravne in vsaka po svoje lepa, ki jim družine z okrasitvijo dodajo svoj pečat. Kaj pa so letošnji trendi? "Letos so najbolj zaželene manjše smrekice do višine 1,5 metra," razkrije Kastelic.
V novembru in decembru bomo na Žurnal24.si in Med.Over.Net v okviru projekta Podarimo srečo 2023 znova delili srečo. Vizija projekta je ustvariti celostni komunikacijski ekosistem, v katerem bomo v sodelovanju s partnerji bralcem ponudili preverjene in kakovostne informacije ter nasvete, da bodo prazniki še bolj srečni in pravljični za vse. Ker srečen je tisti, ki deli ...
V zadnjih letih prodajo približno dvajset smrečic na sezono, v preteklosti, ko so imeli stojnico tudi na tržnici, pa je bilo število tudi do desetkrat višje. Vseeno pa ne dovolj visoko, da bi si lahko pokrili stroške.
Saša Despot
Katere smreke bodo posekali v času praznikov, določijo že tekom leta. Glavna posebnost naravne smreke je, da za rast ne potrebuje posebnega gnojila, škropila ali fitofarmacevtskih sredstev, pomembno je le, da je rastišče mlado. "Enostavno je tam in raste. Iz okolja črpa CO₂ in sprošča kisik. Med tem, ko raste, nam daje tisto, kar potrebujemo," pove Kastelic.
Slovenija
Slovenija
Toliko je Mestna občina Ljubljana zaslužila s sečnjo mestnih gozdov
Dolžnost gozdarja je, da ji omogoča primerne pogoje za rast, kar pomeni to, da jih v rastišču, kjer so smrekice manjše, redči in odstranjuje morebiten plevel ter tujerodne invazivne rastline. Če bi bil nasad pregost, bi šibkejša smrekica propadla, močnejša pa ne bi rastla tako dobro, kot bi lahko.
Saša Despot
Sečnje se lotijo po 15. decembru, saj se jim zdi pomembno, da so drevesca karseda sveža. To se kot posebej zahtevno izkaže v snežnih razmerah, ko jih je zaradi snežne podlage težje najti in izbrati. Skupaj z višino snežne odeje se tako dvigne tudi cena drevesca, ki pa na naj bi na njihovi kmetiji ostala nespremenjena že deset let. Začeten meter božične smreke pri njih sicer stane pet evrov.
Kaj pa se zgodi s smrekami, ki jih ne prodajo?
"Cel krog smreke je ogljično nevtralen; zato tiste, ki jih ne prodamo, kompostiramo .Vejice pozimi uporabimo tudi za zaščito vrtnic pred mrazom, deblo pa se lahko uporabi za kurjavo," pojasni. Občasno se zgodi, da si določeni nepridipravi postrežejo kar sami in na rastišču posekajo nekaj smrekic, a teh je po opažanju sogovornika zanemarljivo malo. Vseeno pa ne velja pozabiti, da se tovrstno dejanje kaznuje z globo.
