Slovenija
15240 ogledov

Toliko je Mestna občina Ljubljana zaslužila s sečnjo mestnih gozdov

Sečnja lesa
1/8
Anže Petkovšek Sečnja in spravilo lesa pod Rožnikom nad cesto 27. aprila.
Sečnja dreves na Rožniku in na drugih koncih krajinskega parka ter mesta je v javnosti naletela na ostre očitke. So ti upravičeni?

Zelena pljuča, domače igrišče, športni poligon, prostor navdiha in kulture je le nekaj prispodob, s katerimi se opisuje območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Mestni park Tivoli in gozdovi Rožnika, Šišenskega hriba do Koseškega boršta in predela za Mošenico, Koseškega bajerja, travniki ob Glinščici ter Poti spominov in tovarištva obiskovalcem ponujajo marsikaj, predvsem pa igrajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju mest. Prinašajo namreč številne pozitivne učinke, kot so shranjevanje zaloge ogljika, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, varovanje vodnih virov in pomoč pri ohranjanju ter povečevanju biotske pestrosti mesta.

Območij, ki so po občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (MOL) opredeljena kot območja gozdov z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami, je kar 2151 hektarov. To predstavlja 7,8 % celotne površine MOL. 

Sečnja lesa Slovenija Goloseki na Rožniku: Kaj se dogaja?

Zaradi skrbi za okolje si je Ljubljana v okviru programa "Tree citites of the World" prislužila tudi naziv "mesto dreves", prav tako je leta 2016 prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Kljub temu pa je v zadnjem letu s svojimi odločitvami glede sečnje dreves na Rožniku, Golovcu in ostalih zelenih predelih Ljubljane v javnosti povzročila velik val negodovanja, predvsem v civilnem delu družbe. Izpostavili so, da je posek 400 dreves oziroma 773 kubičnih metrov lesa na območju Rožnika ob Podrožniški poti in poti Pod turnom nepremišljen in preobsežen.

Sečnja lesa | Avtor: Anže Petkovšek Sečnja in spravilo lesa pod Rožnikom nad cesto 27. aprila. Anže Petkovšek
Po letu 2013 je to namreč drugi največji posek dreves v Ljubljani. Takrat so znotraj krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib posekali 38 hektarjev gozda oziroma približno 1.157 kubičnih metrov. Čeprav je bila zadnja sečnja opredeljena kot stoletna, so predstavniki civilne družbe prav zaradi sečnje izpred 13 let na isti lokaciji o tem izrazili dvom.

Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenskega hriba so sicer predvideno sečnjo sredi januarja zaradi razmočenosti terena prekinili in z njo nadaljevali na začetku marca.

Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL očitke, da gre za prekomerno sečnjo tudi mladih in zdravih dreves, zanikajo: "Izpostavljamo, da je naše vodilo pri urejanju mestnih gozdov skrb za varnost obiskovalcev in kakovosten razvoj gozdov."

V objavah, ki jih redno objavljajo na njihovi spletni strani in na družbenih omrežjih, so razlogi za sečnjo jasno navedeni. Med drugimi se ti navezujejo na slabo zdravstveno stanje dreves, varnost obiskovalcev gozda, ter na obnovo gozda, ki pa v mestnem gozdu zaradi poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij običajno traja dlje kot drugod. "Odstranjevanje dreves, predvsem bolnih, oslabljenih in nevitalnih, se je lani okrepilo zlasti zaradi večjih potreb po ukrepih v mestnih gozdovih z namenom zagotavljanja varnosti obiskovalcev, varstva, nege in razvoja gozda, na primer sanitarne sečnje zaradi kalamitet lubadarjev in intenzivnejših vremenskih pojavov v zadnjih letih, kot sta vetrolom in žledolom," pojasnjujejo na mestni občini.

Razlog, da je v zadnjih letih več tovrstnih ukrepov, se skriva tudi v povečanem odkupu zemljišč v gozdovih s posebnim namenom s strani MOL. Med letoma 2020 in 2022 je občina namreč odkupila 31 hektarjev gozdnih zemljišč. Dokler so bila ta v lasti zasebnikov, potrebni ukrepi pogosto niso bili izvedeni, nadaljujejo na občini in dodajo: "To se odraža tudi v večjem številu odstranjenih dreves." 

Sanitarni posek, ki pomeni sečnjo okuženega, z žuželkami napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevesa, je najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi se prepreči ali omeji motnje pri delovanju gozda. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje gozdov v krajinskem parku ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste.

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) nam pojasnijo, da so v primeru neukrepanja pri obolelih in poškodovanih drevesih možne posledice, kot so podrtje delov dreves ali celih dreves, posledično to pomeni večje tveganje za obiskovalce. "V primeru sečnje starejših dreves zaradi obnove gozdov pa gre za trajnostno zagotavljanje vseh funkcij gozdov, ki je mogoče le, če se cikli v gozdovih obračajo in se zrel gozd v določeni starosti postopno pomladi. S sečnjo dreves se sicer odlaša, dokler je smotrno," dodajo na ZGS.

Količina lesa, ki so ga izvajalci na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije posekali v gozdovih na zemljiščih v lasti MOL, po posameznih letih

-          leta 2019 – 541 m3

-          leta 2020 – 563 m3

-          leta 2021 – 556 m3

-          leta 2022 – 1093 m3

Sečnja lesa | Avtor: Anže Petkovšek Sečnja in spravilo lesa pod Rožnikom nad cesto 27. aprila. Anže Petkovšek
Po njihovem mnenju so razlogi, ki jih za sečnjo navaja MOL, upravičeni: "Zavedati se je treba, da stroški vzdrževanja dreves, kjer je to potrebno, na primer zaradi zagotavljanja varnosti sprehajalcev, s starostjo dreves naraščajo. Ker drevesa niso večna, je edini način zagotavljanja prisotnosti dreves v mestnem gozdu ta, da se drevesa postopno nadomešča z novimi. V mestu se nova drevesa zagotovi s sadnjo, v mestnem gozdu pa z izbiro med tistimi, ki vzniknejo sama."

DREVESA Gorenjska Odstranili nevarna drevesa, večino jih bodo zamenjali

So bili v ospredju tudi ekonomski razlogi?

Medtem ko ima gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izredno pomembno vlogo pri zagotavljanju socialnih in ekoloških funkcij, ne moremo mimo dejstva, da njegovim lastnikom predstavlja tudi možen vir prihodka. Na tem mestu velja omeniti, da je lastniška struktura gozdov z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami zelo razdrobljena. 2151 hektarov oziroma 7,8 % površine MOL si deli 1562 lastnikov in solastnikov, pri čemer je zgolj 173 hektarov gozdov v lasti mestne občine, še 31 hektarov je občina med letoma 2020 in 2022 odkupila. To pomeni, da uresničevanje ekoloških in socialnih funkcij na 90 % gozda poteka v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov in državo.

Sečnja lesa | Avtor: Anže Petkovšek Sečnja in spravilo lesa pod Rožnikom nad cesto 27. aprila. Anže Petkovšek
To, da bi bili za sečnjo v ospredju ekonomski razlogi, na MOL zanikajo: "V gozdovih s posebnim namenom vrednost lesa pokrije povišane stroške nadstandardnega gozdnega reda, sanacijo poti, izgradnjo in popravilo vlak, varovanje delovišča zaradi sprehajalcev in odstranjevanje suhih vej nad potmi. V MOL smo izven gozdov s posebnim namenom v preteklih letih izvedli še nekaj potrebnih sečenj, pri čemer je bil iztržek od t. i. prodaje na panju med 3.000 in 6.000 evri letno."

Na mestni občini zatrjujejo tudi, da se vrednost hlodovine na različne načine v mestni gozd vrne: "Tega lesa MOL ne prodaja. Hrastovino uporabljamo za izdelavo urbane opreme, kot so klopi in mize, prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja."

Da je zaslužek na račun sečnje omenjenih gozdov majhen, je na posvetu o upravljanju z mestnimi gozdovi, ki ga je 14. marca 2023 organiziral ZGS, potrdil eden izmed lastnikov. Pri sečnji jih omejuje Zakon o gozdovih, ki prav tako veleva prost dostop za obiskovalce gozda, nabiranje gob … Čeprav plačajo isti davek kot tisti, ki lahko z gozdovi nemoteno gospodarijo, je njihovo gospodarjenje omejeno, prav tako je veliko nejasnosti v zvezi s podzakonskimi akti. Prav zaradi tega, ker lastniki mestnega gozda čez mesec poslujejo z največ s pozitivno ničlo, je njihovo zanimanje za upravljanje manjše. Posledično je gozd v slabšem stanju, kot bi lahko bil. Eden izmed lastnikov je na posvetu iskreno dejal, da o ekonomski vrednosti že dlje časa ne razmišlja več. Moti ga predvsem to, da gozd ureja za druge, sam pa od tega nima ravno veliko.

podnebni štrajk podnebni protest Podnebni štrajk Slovenija Mladi zopet na ulice: "Obljube razne, še vedno prazne!"
Komentarjev 15
  • lojs 15:44 25.marec 2023.

    vprašanje je kakšni so interesi po posameznih lokacijah ... iz branega in komentarjev, gre pač za spremembo okolja oz površines premenit ... ne živim na srečo v lj, čeprav so tudi drogud take in podobne prakse ... če gre samo ...prikaži več za posek starih dreves, je treba takoj posaditi nova ... vse ostalo je pa politika občin , ki bi vse pozidala ... hrano bomo pa uvažal

  • viljem 12:37 25.marec 2023.

    Mandate županov je treba omejiti na 2 in tako o emogočiti naszanek pašalukov.

  • 209e2c6214dc81fb3f0c12ca0e235ef9e399b13a 12:02 25.marec 2023.

    še malo pa bo šerif zrihtal, da bodo gozdna zemljišča v Tivoliju postala gradbena za luksuzne vile. Ko se oblastniki delajo norca iz njih samih imamo to kar pač imamo.