Ob omembi besedne zveze pranje denarja večina najprej pomisli na njegov metaforični pomen, torej prikrivanje pravega izvora denarja, ki je v današnjem času pogosta praksa številnih posameznikov in podjetij.
Le redki pa se vprašajo o njegovem dobesednem pomenu. Z denarjem smo obkroženi na vsakem koraku, življenja brez njega si praktično ne moremo več zamišljati. Bankovci in kovanci krožijo iz rok v roke, iz države v državo. S tem pa krožijo tudi bakterije, ki se na denarju pojavijo. Takšno je verjetno razmišljanje večine ljudi, ki sklepajo, da je denar leglo bakterij.
Na morebitno presenečenje mnogih izkušnje prof. dr. Maje Rupnik, vodje oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kažejo drugače. Z željo, da študentom pokažejo, kje vse lahko najdemo bakterij in kje so najpogostejše, pogosto analizirajo različne predmete in površine.
Za razliko od njihovih izkušenj pa obstaja kar nekaj člankov, ki opisujejo znatno prisotnost bakterij na bankovcih. Večina teh študij je sicer narejena v državah v razvoju. "Zanimivo je, da na videz bolj umazani bankovci niso nujno imeli tudi več bakterij. Opazno več bakterij pa so našli na bankovcih manjše vrednosti v primerjavi z bankovci večjih vrednosti," omeni vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v NLZOH.
Ob tem doda, da je količina bakterij, ki jih pri nas najdemo na denarju, premajhna, da bi lahko povzročala okužbe. Drugače je v drugih državah: "Bakterije, ki jih odkrijemo na denarju, so takšne, ki so običajne pri človeku na koži ali v prebavilih, in tudi sicer dobro preživijo v okolju. Nekatere lahko tudi povzročajo okužbe. Pri tem je posebej zaskrbljujoče, da se na ta način lahko širijo bakterije, odporne proti antibiotikom."
Na tem mestu strokovnjakinja pomiri in izpostavi izsledke nizozemske raziskave, kjer so v laboratoriju namerno okužili bankovce različnih valut in uporabili tri različne bakterije. Nato so preverjali, kako uspešno so se bakterije obdržale med različnimi bankovci. "Evro se je skupaj s kunami in indijskimi rupijami najbolje odrezal. To se ujema tudi z našimi izkušnjami, saj opažamo, da na evrskih bankovcih ne najdemo veliko bakterij. Denar je torej lahko umazan na veliko načinov, a pri nas gotovo ne na mikrobiološki način," sklene sogovornica.
Ali banke denar čistijo?
Se lahko denar tako kot druge materiale, kot so obleke in posoda, čisti in s tem podaljšuje njegov obstoj? Na Banki Slovenije (BS) odgovarjajo, da ne. Kot so nam dejali, se evrokovance in evrobankovce po poenoteni praksi v vseh državah Evrosistema, ko ti niso več primerni za nadaljnjo uporabo, uniči in zamenja z novimi rekruti. To določa pravna podlaga, ki jo je Evropska centralna banka sprejela 16. septembra 2010, ko je izdala Sklep o preverjanju pristnosti in primernosti evrobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok.
"Obdelovalci gotovine lahko evrobankovce dajo ponovno v obtok zgolj, če so bili bankovci pregledani glede primernosti in pristnosti. Pregled lahko opravijo na napravah za obdelavo bankovcev, ki so objavljeni na spletni strani ECB ali usposobljeni zaposleni," še razložijo pri Banki Slovenije.
Ustezna osebna higiena in pazljivost kljub temu nista odveč. "Možnosti okužb preko evrobankovcev in evrokovancev ne moremo izključiti, kot to velja tudi za vse ostale predmete, s katerimi dnevno prihajamo v stik. Pri tem je še vedno najbolj pomembna osebna higiena," so prepričani pri BS.
Osebna higiena je na podlagi ugotovitev raziskave MasterCarda iz leta 2012 bolj dvomljiva kot čistost denarja samega. Raziskava na vzorcu več kot devet tisoč ljudi v dvanajstih evropskih državah je razkrila, da čeprav dve tretjini ljudi ve, kako umazan je denar, si le vsak peti po tem, ko se ga je dotikal, umije roke.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na tem mestu še svetujejo, da si je po rokovanju z denarjem treba temeljito umiti roke. To posebej velja pred aktivnostmi, pri katerih bi lahko prek denarja pridobljene povzročitelje nalezljivih bolezni lahko vnesli na ali v telo, denimo pred uživanjem hrane.
"Denar prehaja iz roke v roko in ga je glede čistosti treba obravnavati kot npr. kljuke na javnih straniščih. Za preprečevanje okužb je pomembno, da se s potencialno umazanimi rokami ne dotikamo oči, nosu in ust. Roke si umivamo pogosto in temeljito, vsaj dvajset sekund. Če milo in voda nista na voljo, lahko uporabimo alkoholna razkužila za roke," napotke delijo pri NIJZ.
dezurni@styria-media.si
Denar , bankovce lahko operete v vsaki kemični čistilnici . 12 kg na ciklus !
Će imaš velik kupček bankovcev ,ko jih šteješ treba še mal prste oslinit da gre lažje,pa ni nikdar problem,če pa je pa je vse drugo krivo kot pa to