"V javno kanalizacijo je bilo dovedenih 256,4 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora: 0,1 % jih je izviralo iz kmetijstva, 4,5 % iz industrijskih dejavnosti, 7,4 % iz drugih dejavnosti, 31,3 % iz gospodinjstev, pri preostalih 56,7 % pa je šlo za druge odpadne vode , na primer padavinska voda, zaledne vode, vdori morja ipd.," opisujejo na Statističnem uradu RS (Surs).
Gospodinjstva so proizvedla 80,3 milijona m3 komunalnih odpadnih voda ali za 10,7 % več kot v letu pred tem. Surs
Pred izpustom iz kanalizacijskih sistemov nazaj v okolje je bilo prečiščenih 185,7 milijona m3 odpadnih voda. Pri tem je bil v največjem deležu uporabljen terciarni način čiščenja, v kar devetdesetih odstotkih.
Grozljivo: še vedno ogromno neprečiščene vode v naravo
Po zadnjih podatkih Sursa je bila v pomurski statistični regiji prečiščena vsa odpadna voda, medtem ko se je v jugovzhodni Sloveniji in primorsko-notranjski prečistilo 97 % ter v obalno-kraški statistični regiji 92 %.
V vseh omenjenih statističnih regijah je bilo največ vode prečiščene s terciarnim načinom čiščenja, in sicer v pomurski 88 %, jugovzhodni Sloveniji 75 %, primorsko-notranjski 88 % ter obalno-kraški 97 %. S sekundarnim načinom čiščenja je bilo prečiščenih največ odpadnih voda v koroški statistični regiji (68 %) in posavski statistični regiji (43 %).
Preostalih 70,7 milijona m3 ali 27,6 % odpadnih voda je ostalo neprečiščenih. Skoraj 96,5 % teh voda je bilo izpuščenih neposredno v površinske vode, preostale (3,5 %) pa v podzemne vode in na obale. Tudi prečiščene odpadne vode so bile izpuščene v okolje v skoraj enakih deležih: 96,3 % v površinske vode, približno 2,2 % v podzemne vode, preostalih 1,5 % pa na obale.
Padavinske in meteorne vode so predstavljale 56,7 % vseh odpadnih voda: "Količina teh voda se je na letni ravni povečala za 33 %, in sicer zaradi poplav, ki so Slovenijo prizadele v prejšnjem letu. Skoraj 145,5 milijona m3 teh odpadnih voda je v odtoke odteklo s streh in utrjenih površin."