Na avstrijskem Koroškem je v teku projekt izkopavanja litija, kar je prejšnji teden izpostavila okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG). Omenjena organizacija je opozorila na obstoj tveganja za onesnaženje Drave in druge čezmejne okoljske vplive, zato so od pristojnega ministrstva zahtevali, da se vključi v postopek čezmejnega vpliva na okolje.
Z vprašanji, kako bo Slovenija ukrepala, smo se obrnili na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo o izkopavanju litija v Avstriji s strani avstrijskih državnih organov do preteklega tedna ni bilo obveščeno. Glede na to, da gre za lokacijo, ki je od slovensko-avstrijske meje oddaljena okoli 40 km, smo pristojno avstrijsko ministrstvo uradno pozvali k posredovanju vseh relevantnih informacij. Z njihove strani smo konec preteklega tedna prejeli potrditev prejema zahteve in zavezo, da nam bodo informacije posredovali," so nam povedali.
Glede na to, da podatkov o omenjenem projektu še niso prejeli, ne morejo govoriti o tem, kakšna morebitna tveganja predstavlja projekt.
Kdaj lahko država zahteva presojo čezmejnih vplivov na okolje?
Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (MPCVO) v 2. členu določa, da pogodbenice posamezno ali skupno sprejmejo vse ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjšanje in nadzorovanje znatnih škodljivih čezmejnih vplivov na okolje.
V skladu z določbami konvencije pogodbenica izvora zagotovi izvedbo presoje vplivov na okolje pred odločitvijo o odobritvi ali začetku predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije zagotovi, da so prizadete pogodbenice obveščene o predlagani dejavnosti, navedeni v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje. Na seznamu je sedemnajst dejavnosti, ki jih navajamo na koncu članka.
Če pa ne gre za aktivnosti iz Dodatka I, se morajo znatno škodljivi čezmejni vplivi na okolje ugotavljati s pomočjo meril, ki so predpisana v MPCVO. Merila so velikost, lokacija in učinki predlagane dejavnosti. Ko je govora o velikosti predlaganih dejavnosti, gre za dejavnosti, ki so obsežne.
Znatno škodljivi čezmejni vplivi na okolje se morajo ugotavljati tudi, ko so predlagane dejavnosti locirane na območju ali v njegovi bližini, ki je še posebej okoljsko občutljivo ali pomembno (kot močvirja, določena po Ramsarski konvenciji, narodni parki, naravni rezervati, kraji posebnega znanstvenega pomena ali arheološko, kulturno ali zgodovinsko pomembni kraji), pa tudi, ko so predlagane dejavnosti na lokacijah, kjer bi značilnosti predlaganega razvoja verjetno imele znatne škodljive vplive na populacijo.
Vplive na okolje je treba presojati ko so učinki predlagane dejavnost še posebej kompleksni in možno škodljivi. Pri tem so vključeni tudi taki, ki povzročajo resne posledice na ljudeh ali na pomembnih vrstah ali organizmih; tisti, ki ogrožajo obstoječo ali možno uporabo prizadetega območja, in tisti, ki povzročajo dodatno obremenitev, ki je nosilna zmogljivost okolja ne more prenesti.
Udeležene pogodbenice v ta namen proučijo predlagane dejavnosti v bližini mednarodne meje, kakor tudi bolj oddaljene predlagane dejavnosti, ki bi lahko povzročile znatne čezmejne učinke na velike razdalje.
DODATEK I - Seznam dejavnosti
1. Naftne rafinerije (brez obratov, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) ter obrati za plinifikacijo in utekočinjenje 500 ali več ton premoga ali bitumiziranega skrilavca dnevno.
2. Termoelektrarne in drugi obrati na izgorevanje s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih naprav za proizvodnjo in pretvorbo fisijskega in obogatenega materiala, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).
3. Obrati, namenjeni izključno proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva, ponovni obdelavi ožarčenega jedrskega goriva ali skladiščenju, odstranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov.
4. Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla ter za proizvodnjo neželeznih kovin.
5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest; za azbestno-cementne izdelke z letno proizvodnjo več kot 20.000 ton končnih izdelkov, za torni material z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov ter za več kot 200 ton letne uporabe azbesta.
6. Integrirani kemijski obrati.
7. Gradnja avtocest, hitrih cest* ter prog za železniški promet na velikih razdaljah in letališč z osnovno dolžino vzletne steze 2.100 metrov ali več.
8. Naftovodi in plinovodi velikega premera.
9. Trgovska pristanišča ter notranje vodne poti in pristanišča za promet po notranjih vodnih poteh, ki dovoljujejo prehod ladij z več kot 1.350 tonami.
10. Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopom strupenih in nevarnih odpadkov.
11. Veliki jezovi in zbiralniki.
12. Črpanje podtalnice v primerih, ko letna količina izčrpane vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več.
13. Proizvodnja več kot 200 ton na zraku sušene celuloze ali papirja dnevno.
14. Večji rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinskih rud ali premoga.
15. Pridobivanje ogljikovodikov na morju.
16. Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.
17. Krčenje gozdov na velikih površinah.
