Svet visokih vatikanskih uradnikov ni ukrepal kljub opozorilom več ameriških škofov, da bi neukrepanje v tej zadevi lahko osramotilo Cerkev, piše New York Times. Interna korespondenca med škofi in bodočim papežem kaže, da medtem ko so se cerkveni uradniki prerekali o tem, ali naj Murphyja odstavijo, je glavna naloga ostala obvarovati Cerkev pred škandalom.
Gluhi in nemi Vatikan
Murphy je delal v priznani šoli za gluhe otroke med letoma 1950 in 1974, in kljub več tisoč primerom, ki so bili poslani v vednost Vatikanu, je ta ukrepal zgolj v enem. Leta 1996 je takrat še kardinal in vodja Kongregacije za versko doktrino, ki se ukvarja tudi z razreševanjem duhovnikov, Joseph Ratzinger pometel pod preprogo dve pismi milwaukeejskega nadškofa, ki ga je opozoril na primer očeta Murphyja.
Prošnja zaustavila proces
Istega leta je ukrepal šele drugi mož kongregacije kardinal Tarcisio Bertone, ki je škofom iz Wisconsina naročil, naj začnejo skrivni proces proti Murphyju. Vendar je ta kardinalu Ratzingerju poslal pismo, v katerem je protestiral o procesu proti njemu, češ da je preveč bolehen in da se je za svoje grehe že pokesal.
Primer, se je pritoževal Murphy, je tudi izven pristojnosti Cerkve. Ratzinger se na pismo ni odzval, Bertone pa je nato osebno zaustavil proces.
Slepi na eno oko
Očeta Murphyja tako niso nikoli obravnavali ne Vatikan ne pristojne oblasti. Te so namreč vztrajno spregledovale prijave njegovih žrtev. Tudi trije zaporedni nadškofje, ki so dobivali prijave o duhovnikovih nečednostih, ga niso prijavili policiji. Namesto tega so ga leta 1974 premestili v Wisconsin, kjer je ostal do svoje smrti leta 1998.
V Vatikanu so se na dokumente, ki jim jih je predstavil časnik, odzvali rekoč, da je Murphy zagotovo zlorabil "posebej ranljive" otroke ter da gre za tragičen primer. Tiskovni predstavnik Federico Lombardi je izpostavil, da Vatikan do leta 1996 ni bil obveščen o primeru. Čeprav cerkvene norme, izdane leta 1962, niso prepovedovale prijave policiji, ne ve, zakaj se to ni zgodilo, je še dodal Lombardi.
