Sodelovanje med obveščevalnimi službami se po napadu na berlinski božični sejem znova postavlja pod vprašaj. Portal modafrique.com poroča, da so Maročani pred napadom o nevarnosti opozorili nemško obveščevalno službo BND.
Omenjeni portal navaja, da je maroška obevščevalna služba DST (Direction Générale de la Surveillance du Territoire) nemškim kolegom poslala dva pisma. Prvo je datirano na 19. september, drugo na 11. oktober. V obeh pismih so podatki o Anisu Amriju in mnenje maroških obveščevalcev, da gre za moškega, ki bi utegnil v Nemčiji izvesti teroristični napad. Med drugim so v pismih izpostavili, da moški simpatizira z Islamsko državo.
Izdajal se je za najstnika
Po podatkih maroških obveščevalcev je Anis Amri ilegalno v Nemčiji bival štirinajst mesecev, kar sovpada s podatki nemških oblasti, ki so jih izdale v dneh po napadu. V Nemčiji naj bi se Amri družil predvsem z dvema nevarnima ekstremistoma; Rusom, ki so ga nemške oblasti deportirale, in Maročanom, ki mu je berlinska policija odvzela potni list. Imeni teh dveh moških v omenjenih dveh pismih nista navedeni.
Piše pa, da je Amri iz Tunizije skušal v Sirijo odpotovati že takoj na začetku vojne v tej državi, boril naj bi se na strani džihadistov. V Italijo je prispel leta 2011 in to brez ustreznih dokumentov, trdil je, da je 17-letni mladoletnik. Italijanske oblasti so ga skušale vrniti v Tunizijo, ki ga ga brez dokumentov ni želela sprejeti.
Nemci so ga prijeli in izpustili
Po tem, ko so mu italijanske obasti odredile, da zapusti državo, so se za njim izgubile vse sledi vse do pred 14 meseci, ko je prispel v Nemčijo. Nekajkrat je njegovo ime omenjeno v zvezi s preiskavo zoper Nemca srbskih korenin Bobana Simeonovića. Amri naj bi sicer uporabljal kar šest lažnih imen, pozornost nemških varnostnih služb pa je nase pritegnil takrat, ko je skušal ilegalno kupiti pištolo.
Avgusta so Tunizijca na poti proti Italiji priprli v nemškem mestu Friedrichshafen, a sodišče ga je spustilo na svobodo. Iz Nemčije ga niso mogli deportirati, ker birokracija v Tunisu ni poskrbela za ustrezne dokumente. Danes Tunizijci trdijo, da teh dokumentov niso mogli priskrbeti zato, ker so morali podrobno preveriti njegovo identiteto, glede na to, da je uporabljal vsaj šest lažnih imen in se predstavljal kot državljan treh različnih držav.
Za hitrejšo vrnitev Tunizijcev
Medtem ko so Nemci po napadu v Berlinu zaradi vprašljive varnosti na nogah, se je nemška kanclerka Angela Merkel v telefonskem pogovoru s tunizijskim predsednikom Bejijem Saidem Essebsijem zavzela za hitrejšo in bolj učinkovito deportacijo Tunizijcev.
Po podatkih nemškega notranjega ministrstva so leta 2015 v Tunizijo poslali 17 Tunizijcev, letos pa do konca novembra 117. Tunizija namreč od letošnjega leta sprejema tudi čarterske polete, v teku pa so tudi nadaljnji pogovori, ki bi deportacije še olajšali.
dezurni@zurnal24.si
