Oktobrsko povečanje deleža je po navedbah inštituta predvsem posledica težav predelovalne industrije, kjer o resnih gospodarskih težavah poroča 8,6 odstotka podjetij. Oktobra lani je bil delež 6,4-odstoten. Tveganje plačilne nesposobnosti se je povečalo tudi v maloprodaji, kjer se za svoje preživetje boji 13,8 odstotka podjetij oziroma 3,5 odstotne točke več kot oktobra lani.
V gradbeništvu je delež kljub krizi stanovanjske gradnje upadel z 8,9 na 7,9 odstotka. Razmere so se nekoliko umirile tudi v storitvenem sektorju; po 6,8-odstotnem deležu v lanskem oktobru se za svoj obstoj zdaj boji 5,8 odstotka podjetij.
"Stalno povečevanje plačilne nesposobnosti podjetij se bo verjetno nadaljevalo," je ocenil vodja raziskav pri Ifu Klaus Wohlrabe. "Poleg pomanjkanja naročil naraščajoči mednarodni konkurenčni pritisk številna podjetja tako vznemirja, da svojo prihodnost ocenjujejo kot močno ogroženo," je dodal.
Nemčijo je udaril "Energiewende"
Nemška industrija je desetletja veljala za hrbtenico evropskega gospodarskega sektorja. Zadnje mesece beremo o grožnji pred stečajem številnih uglednih podjetij iz nemške avtomobilske industrije.
V našem članku z naslovom Nemčijo je udaril "Energiewende" je dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, razložil, da so se težave začele že vrsto let nazaj, predvsem pa so strateške. Nemško industrijsko krizo je označil z eno besedo - "Energiewende".
"Povsem enostavno, gre za nemški energetski zakon, za "Energiewende". Podatki kažejo, da se zaradi nespametne industrijske energetske politike in visokih ekoloških dajatev, proizvodnja iz Nemčije seli v tujino. V Nemčiji poteka postopek deindustrializacije. Energija je draga, ekološke dajatve so visoke, avtomobilski proizvajalci v Evropi niso konkurenčni, zato se selijo drugam." Prst je uperil v predčasno zaprtje jedrskih elektrarn v Nemčiji in pretirano zanašanje samo na obnovljive vire in plin, kjer je bila Nemčija odvisna od Rusije. "Hkrati so subvencionirali vse obnovljive vire energije, uvedli visoke ekološke dajatve na fosilne energente, proizvodnja v Nemčiji pa je s tem postala stroškovno predraga in se seli drugam," je dejal Lahovnik.
Sankcije delujejo in seveda "poceni" ameriški plin, ki je 4x dražji od ruskega, ampak za Von Der Crazy je ta še vedno cenejši od ruskega plina.
Kako si je Nemčija dal strel v koleno opazujemo že skoraj 10 let. Begunci, način priseljevanja, napaka, ki se ne prizna, ker lahko bi bilo zakonito in bolj varno. Kaj pa ''zeleni'' prehod. Ali ne pihajo višinski vetrovi iz Azije,… ...prikaži več torej je vseeno ali v Nemčiji ali na Tajskem, smog in ostalo onesnaženje se pozna. Še najhuje pa se pozna razlika med 2021 in 2023 prodaja avtov. Pa ne zaradi ''predrago'' temveč izgube trga, ki je vsrkal leto prej 2,3 mio vozil. Potem šele pride draga energija in ostal