Po njihovem mnenju je ustavno sodišče v več razsodbah nedvoumno ugotovilo, da je Udba bila teroristična organizacija.
V največji opozicijski stranki ob tem opozarjajo na sodelovanje mednarodnega terorista Ilicha Ramireza Sancheza, znanega kot Šakal ali Carlos, s tedanjo Službo državne varnosti.
"Vse kaže, da bomo prej kot slej izvedeli, ali je bil med naročniki tudi odlikovanec predsednika republike Danila Türka, nekdanji vodja tajne politične policije Tomaž Ertl," so zapisali v sporočilu za javnost.
˝Ertl organiziral nastavitev bombe v Avstriji˝
V SDS še navajajo, da je Ertl v času neposrednega vodenja Udbe leta 1979 "organiziral in vodil mednarodno teroristično akcijo nastavitve bombe v muzeju v Velikovcu v sosednji Avstriji".
Zdaj pa po njihovem mnenju postaja "jasno, da je bil vzorec terorističnih akcij prej pravilo kot izjema v delovanju tajne politične policije".
Šakal leta 1976 v SFRJ
Po navedbah stranke se je Šakal septembra 1976 mudil na "počitku" v tedanji Jugoslaviji. "Na podlagi zahtevka Zvezne republike Nemčije, ki ga je iskala zaradi terorističnega napada na olimpijskih igrah v Münchnu, so ga zvezni organi priprli. Za organizacijo in varovanje je bil zadolžen nekdanji poveljnik slovenske uniformirane milice Pavle Čelik. Kljub izdani Interpolovi tiralici je bil Šakal v priporu le štiri dni," navajajo v sporočilu za javnost.
Sam Šakal pa je, kot opozarjajo v SDS, v svojih spominih zapisal, da mu je podporo pri brutalnih napadih nudila jugoslovanska tajna policija. "Letošnjega januarja smo bili priča izjavam uslužbencev SDV, ki so potrdili, da so za 'varovanje' olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 angažirali Šakala," so še zapisali.
V torek o obtožbi zoper Türka
V torek bodo poslanci DZ odločal o ustavni obtožbi predsednika republike Danila Türka. Predlog ustavne obtožbe predsednika so konec januarja vložili poslanci SDS in SLS.
Predsednik je po njihovem mnenju z odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo.
Predsednik Türk je sicer obtožbo označil kot neutemeljeno, argumentacijo v njej pa kot neresnično in žaljivo. Predsednik republike lahko na obtožbo odgovori pisno ali ustno na seji DZ.
Ni še znano, na kakšen način bo Türk na obtožbo odgovoril, v njegovem uradu pa so pojasnili, da bo to storil "v primernem času in na primeren način".
