Zahteva je bila podana v okviru sojenja Anteju Gotovini, Ivanu Čermaku in Mladenu Markaču na sodišču v Haagu. Po dveh letih, številnih pritožbah in napovedani tožbi zoper Hrvaško je sodni svet zavrnil možnost, da bi Hrvaško kaznovali, ker ji ni uspelo najti in predati topniških dnevnikov, piše Novi list.
Sodniki pod vodstvom Alphonsa Orie svojo odločitev utemeljujejo z argumentom, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da razvpiti topniški dnevniki sploh obstajajo.
Topniški dnevniki segajo v čas operacije Nevihta. Dokazovali naj bi, da je prišlo do čezmernega obstreljevanja Knina. Operacija Nevihta je potekala med 4. in 7. avgustom 1995. Hrvaške sile so uničile samooklicano Republiko Srbsko krajino, s čimer se je praktično končala vojna na Hrvaškem.
Vse zgolj insinuacije
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz Hrvaško prijavil, da skriva topniške dnevnike, saj naj bi s tem želela pomagati Gotovini, Markaču in Čermaku.
Tožilci so o dnevnikih najprej govorili kot o ključnih, nato kot o pomembnih dokazih, obramba pa ves čas trdi, da ti dokumenti sploh ne obstajajo. Hrvaška ima tako zdaj vso podlago, da teze o prikrivanju dnevnikov označi za navadne insinuacije.
Vrata v EU še širše odprta?
S topniškimi dnevniki pa je močno povezana tudi hrvaška evropska prihodnost. Več mesecev je bilo namreč blokirano pristopno pogajalsko poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah. Odprtje le-tega je bilo namreč vezano ravno na mnenje Brammertza o primernosti sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem.
