Švicarji odločno proti previsokim nagradam

Kot kažejo končni izidi, je predlog podprlo 67,9 odstotka volivcev. Udeležba je bila 46-odstotna. Pobudo so podprli v vseh 26 kantonih, kar je redko, poročajo tuje tiskovne agencije. Že prve projekcije, ki jih je objavil javnomnenjski inštitut gfs.bern, so napovedovale med 60 in 70-odstotno podporo.

Pobudo sprožila visoka odpravnina prvega moža Novartisa

Pobudo za spremembe na področju plačil vodstvenim delavcem podjetij je že pred petimi leti sprožil neodvisni poslanec in podjetnik Thomas Minder. Njegova prizadevanja je spodbudilo splošno zgražanje zaradi visokih izplačil bankirjem, ki so jih mnogi videli kot glavne krivce za globalno finančno krizo.

Pobuda je dobila dodaten veter v krila sredi februarja, ko je prišlo v javnost, da naj bi prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella prejel 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) odpravnine. Čeprav se je Vasella denarju kmalu odpovedal, ogorčenja v javnosti ni pomiril.

Pobudo za referendum je podpisalo 100.000 Švicarjev. Minder je danes dejal, da ga rezultat ne preseneča. "Ljudje so se odločili, da bodo dali močan signal vladi in parlamentu," je dejal.

V primeru kršitev tudi zapor

Pobuda predvideva občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v višini do šestih plač.

Predvideva tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na leto dni, prepoveduje določene nagrade in odpravnine, izplačilo bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bi sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah.

Pravila bodo škodovala konkurenčnosti

S podporo pobude se bo Švica znašla na seznamu držav z najostrejšo ureditvijo na tem področju na svetu. Švicarska podjetja trdijo, da bodo pravila ovirala globalna podjetja s sedežem v Švici, poleg tega pa škodovala tudi konkurenčnosti švicarskih podjetij.

Besedilu pobude so nasprotovale tudi švicarske oblasti, tako vlada kot parlament, ki sta v luči tega izdelala t.i. proti-projekt, ki prinaša manj sprememb, a "ne ogroža gospodarskega uspeha Švice". Projekt, ki za razliko ob Minderjevega zadeva tudi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, bi delničarjem dal večjo posvetovalno vlogo. Avtomatsko bi začel veljati, če volivci Minderjeve pobude ne bi podprli.