Sistem pomoči v prvi vrsti vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov. Poleg tega so članice območja evra pripravljene ta sredstva dopolniti s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov posojil, ki bo deloval po principu posojil Grčiji, torej proporcionalno glede na članice evroobmočja in usklajeno.
Ob tem dogovorjeni sistem vključuje Mednarodni denarni sklad, od katerega se pričakuje, da bo prispeval vsaj 250 milijard evrov posojil. Prispevek EU in IMF tako skupaj znese 750 milijard evrov.
Interes slovenskega gospodarstva je zelo velik, pravi Križanič. (Foto: Dejan Mijovič)
Pogodba namreč dopušča finančno podporo državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine izven nadzora držav članic. "S takšnimi izjemnimi okoliščinami se soočamo danes, zato bo mehanizem vzpostavljen, dokler bo treba varovati stabilnost evra," piše v sklepih. Tako je zdaj odprta pot za pomoč Grčiji.
Na pomoč priskočila tudi ECB
Ukrepe za pomiritev položaja na finančnih trgih pa je napovedala tudi ECB. Banka bo tako prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. ECB je obveznice že začela odkupovati, obsega nakupov pa niso želeli razkriti, prav tako niso želeli povedati, koliko bo znašal obseg vseh odkupov obveznic.
Prvi mož banke Jean-Claude Trichet je ob tem zanikal, da je ECB z napovedanimi ukrepi popustila političnim pritiskom ter da deluje povsem neodvisno od EU.
Interes je, da se trgi stabilizirajo
Finančni minister Franc Križanič upa, da bo dogovor finančnih ministrov EU o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra pomiril kapitalske trge. Z novo finančno krizo bi se gospodarska rast v Sloveniji zagotovo še zamaknila, je dejal. "Interes slovenskega gospodarstva je, da se trgi stabilizirajo. Prvi podatki kažejo, da se je v spomladanskih mesecih začela sorazmerno hitra gospodarska rast. Upamo, da je bil ukrep dovolj hiter, močan in jasen, da ga bodo kapitalski trgi razumeli in normalno delovali naprej," pravi Križanič.
Potencialni stroški v predlog rebalansa
Glede pomoči Grčiji je Križanič dejal, da teče v skladu z načrti. Cela vrsta držav je že izpeljala parlamentarne postopke in 19. maja je pričakovati izplačilo prvih obrokov. Možnost, da bi prišlo do odpisov kreditov Grčiji, se mu ne zdi verjetna. "Zelo verjetno bo prišlo ali do podaljševanja kreditov ali pa bo na kapitalskih trgih vnovič črpala sredstva za kritje svojega javnofinančnega primanjkljaja," je dejal. Potencialne stroške, ki jih bo imela Slovenija s pomočjo Grčiji, bo finančno ministrstvo vgradilo v predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Tega bo vlada sprejela do začetka junija, DZ pa naj bi ga še isti mesec potrdil, je povedal Križanič.
