Nekdanjemu obveščevalnemu analitiku iz Iraka, 25-letnemu Bradleyu Manningu grozi dosmrtni zapor. Najhujša od 21 točk obtožnice, s katerimi se sooča, je nudenje pomoči sovražniku. To bi naj dosegel tako, da so teroristi dokumente prebrali objavljene na WikiLeaksu. Za sodni proces vlada veliko zanimanje in pred vhodom v sodno dvorano, ki bo v času sojenja zaradi varovanja državnih skrivnosti pogosto tudi zaprta za javnost, se je zbrala množica novinarjev.
Pred oporiščem so tudi protestniki, ki nadaljujejo z izrazi podpore Manningu, kot so to počeli že v soboto. Zanje je Manning junak, ki je razkril umazanije ameriške vlade z objavo dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter z objavo diplomatskih depeš, zaradi katerih so morale zardevati številne vlade po svetu, vključno s slovenskimi. Manning je že priznal, da je dokumente predal WikiLeaksu, vendar tožilstvo tega ne upošteva in želi obsodbo po vseh točkah.
Zvrstilo se bo več kot sto prič
Manninga so aretirali maja leta 2010 v Iraku in ga skorja leto dni držali za zapahi v nečloveških razmerah. Po številnih, tudi mednarodnih pritožbah in odmevnih odstopih članov administracije predsednika ZDA Baracka Obame, so ga premestili v "navaden" vojaški zapor v Fort Leavenworth v zvezni državi Kansas. Na procesu, ki bo trajal predvidoma do konca avgusta, se bo zvrstilo več kot 100 prič. Več kot 20 jih bo pričalo za zaprtimi vrati.
