ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kanada in Italija so leta 2005 obljubile, da bodo do letos razvojno pomoč povečale za 50 milijard dolarjev, doslej pa so jo le za 18 milijard.
Na novinarsko vprašanje, zakaj bi se petim milijardam dolarjev za njegovo pobudo godilo kaj bolje, je kanadski premier Stephen Harper odgovoril, da zaradi proračunskih kriz voditelji danes obljub ne dajejo več kar tako.
V Torontu je v petek prišlo do nekaj protestov, ki pa se niso končali z ranjenimi ali celo mrtvimi. Aretiranih je bilo manj kot deset ljudi.
Protestniki pa so medtem zmagali na sodišču, ki je policiji odredilo, da ne sme pretiravati z uporabo t. i. zvočnega topa.
Gre za nov način nadzorovanja protestnikov, ki te – kot pove že ime – spravlja ob pamet z zvokom.
Harper se medtem ubada s kritikami, da je samo za varovanje svetovnih voditeljev na dveh vrhovih proračunu nakopal 900 milijonov dolarjev stroškov.
Sicer pa bodo voditelji danes delali na sklepni deklaraciji, ki bo med drugim izražala zaskrbljenost glede iranskega jedrskega programa, a zaradi Rusije ne na preoster način.
Japonska poleg tega zahteva, da G8 obsodi Severno Korejo zaradi potopitve južnokorejske ladje, kar naj ne bi bil problem, saj Kitajska ni članica tega manjšega kluba najbolj razvitih držav in Rusije.
Na vrhu G8 bodo tudi nadaljevali razpravo o poteku vojne v Afganistanu, za katero počasi zmanjkuje volje. Britanski premier David Cameron je v petek naravnost dejal, da čez pet let v tej državi britanskih vojakov ne vidi več, saj se ti tam borijo že devet let.
Kaj pa vzpodbude za okrevanje?
G8 je sicer vodilno vlogo glede gospodarskih vprašanj že predal širšemu klubu G20, ki zajema 85 odstotkov vsega svetovnega gospodarstva.
Niti na vrhu G8 niti na vrhu G20, ki se bo začel danes v Torontu, pa analitiki ne pričakujejo konkretnega dogovora o tem, kako narediti korak naprej glede vzpodbujanja gospodarskega okrevanja po zadnji hudi krizi.
Ameriški predsednik Barack Obama je v petek prejel številne čestitke, ker je ameriški kongres končno dosegel dogovor glede predloga zakona o reformi finančnih regulacij.
Evropa bi varčevala
Vendar pa Obamova ideja o nadaljevanju deficitarne porabe v imenu gospodarske rasti ni naletela na naklonjenost pri evropskih kolegih, ki bi raje zdaj – še posebej zaradi lekcij iz Grčije in nekaterih drugih držav – malce bolj varčevali in znižali proračunske primanjkljaje.
"Jasno sem povedala, da potrebujemo vzdržno rast ter da si rast in pametni varčevalni ukrepi niso nujno v navzkrižju. Razprava ni bila polemična, bilo je veliko vzajemnega razumevanja," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel.
