POPRAVEK: Rusija je zaradi ravnanja v zvezi s krizo v Gruziji čedalje bolj osamljena. Pritisk nanjo stopnjujeta ZDA in EU, Kitajska pa ji noče izraziti podpore.
Prej smo pomotoma zapisali, da je Organizacija za šanghajsko kooperacijo na četrtkovem vrhu
v kirgiški prestolnici Dušanbe podprla pozicijo Rusije v gruzijski krizi. V resnici nobena od držav
članic organizacije SCO, to so poleg Rusije še Kitajska, Uzbekistan, Kazahstan, Kirgizistan in
Tadžikistan, ni želela eksplicitno izraziti podpore Rusiji, še manj pa slediti njenemu zgledu in
priznati neodvisnost upornih gruzijskih pokrajin, Južne Osetije in Abhazije, kot je to storila
Rusija.
| |
Zvečer burno v VS
|
|
Z razmerami v Gruziji se bo na večerni seji ukvarjal tudi Varnostni svet OZN, ki se bo sestal za
zaprtimi vrati.
|
Voditelji držav pod okriljem SCO so srečanje zaključili s sprejemom izjave, v kateri
pozivajo k miroljubni rešitvi gruzijskega spora, pohvalili so ruski in gruzijski pristanek
na mirovni sporazum in – kar je najbolj pomenljivo in priča o zadržkih do ruskega
ravnanja – se zavzeli za spoštovanje principa ozemeljske celovitosti. Zato ne čudi, če ruski
mediji pišejo, da je misija Medvedjeva v Kirgizistanu spodletela.
"Sleherna med državami šanghajskimi partnericami ima probleme s separatisti. Prošnja Rusije, da
bi priznali neodvisnost dveh separatističnih republik, kratko malo ni mogla naleteti na
pozitiven odziv," je komentiral radio Echo Moskwy in dodal, da je strah pred
separatizmom očitno večji kot želja po omejitvi ameriškega vpliva, ki je bila temeljni razlog za
nastanek organizacije SCO.
EU s sankcijami nad Rusijo
Za svojevrstno razburjenje je poskrbela izjava francoskega zunanjega ministra
Bernarda Kouchnerja, ki je kot predstavnik države, ki trenutno predseduje EU,
povedal, da je rusko priznanje upornih gruzijskih pokrajin, Južne Osetije in Abhazije, povsem
nesprejemljivo, zato
"razmišljamo o uvedbi sankcij in drugih ukrepih".
| |
Žrtve vojne
|
|
Oblasti Južne Osetije so sporočile, da so vojni spopadi na območju Južne Osetije terjali 1692
žrtev in ranili vsaj 1500 ljudi.
"To je začasna bilanca gruzijskih napadov," je povedal
Teimuras Čugajec, generalni državni tožilec uporne republike.
|
Odgovor uradne Moskve je prišel kmalu.
"Gre za povsem bolno idejo," je brez dlake na jeziku odvrnil ruski zunanji miniser
Sergej Lavrov.
"Moj prijatelj Kouchner je govoril tudi o tem, da bomo kmalu napadli Moldavijo in Ukrajino.
Menim, da gre za demonstracijo zmešnjave," je še razložil Lavrov.
O krizi v Gruziji sta se po telefonu pogovarjala ruski in francoski predsednik
Dmitrij Medvedjev in Nicolas Sarkozy. Medvedjev je trenutno predsedujočemu
Evropskemu svetu sporoči, da se mora gruzijska vojska umakniti na tiste položaje, ki jih je
zasedala pred vojno.
"K temu Gruzijo zavezuje mirovni sporazum." Novico o telefonskem pogovoru je razkril urad
ruskega predsednika, ni pa je potrdil uradni Pariz.
